Program USP Čas Vsebina Izvajalci in oblika Registracija udeležencev Adi Muminović, ZRSŠ PREDOPAZOVALNA PREDSTAVITEV:

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
USTVARJALNOST.
Advertisements

IZVAJALEC: CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA P O R T O R O Ž
Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja
ŠOLA ZA RAVNATELJE PRED IZZIVI VODENJA VIZ V 21
Podpora dijakom priseljencev Mojca Jelen Madruša, OŠ Koper, strokovna koordinatorica projekta „Izzivi medkulturnega sobivanja“ Ljubljana, 18. december.
4-12: Vodni detektivi vedno odkrijemo kaj zanimivega /Tomašič T.
Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
Ti, ki berejo, ti, ki nam pripovedujejo, kaj berejo,
DEVETLETNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
Šolsko leto 2008/2009, program gimnazija, 2
ANALIZA IZVAJANJA FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA V OE SLOVENJ GRADEC
IZBOLJŠANJE PROCESA PRODAJE S POVEČANO OSREDOTOČENOSTJO NA ODJEMALCE
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
Lepo pozdravljeni na predstavitvi
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
ODLIČNE UNIVERZE SODELUJEJO Z OKOLJEM
Tekmovanje mladih raziskovalcev
Kurikulum v Veliki Britaniji
IZRAELSKI KURIKULUM Adriana Jordan.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja STORITEV za obdobje Ljubljana,
PISA 2009 z vidika značilnosti učencev
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
MLADI RAZISKOVCI dr. Mitja SLAVINEC
Prostorski razvoj Slovenije in energetska učinkovitost
Predmet: KEMIJA KOMISIJA ZA KAKOVOST
Možnosti uporabe merilnikov Vernier in programske opreme Logger Pro
Nova naročila v industriji – analiza podatkov in sprememba Uredbe EU
Andreja Ahčin, ravnateljica SŠ na BC Naklo
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
Družinska pismenost nekoč in danes
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
Prenos znanja in dejavnosti informiranja
IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
CUDV Črna na Koroškem Šolsko leto 2008/2009
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Poročilo o delu in akcijski načrt za projekt Učenje učenja ŠC NM Srednja šola Metlika šolsko leto 2011/2012.
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
Srečanje , Dr. Amalija Žakelj
Izzivi podjetji pri črpanju nepovratnih srestev
Petra Flajnik Gimnazija KRANJ
Pomen in potenciali pametnih mest in skupnosti Blaž GOLOB Direktor, SmartIScity d.o.o. EU forum za digitalno podjetništvo.
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
Predstavitev projekta PPF II
MEDPREDMETNA POVEZAVA geografija - angleščina
Kako nastane zemljevid
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Alenka Podlogar
Seminar: Drugačna geografija
USTVARJALNOST.
Jure Dimec, Janez Stare & posadka IBMI
DEJAVNOSTI SKOZI OKO MULTIMEDIJE
ELEKTRONSKI LISTOVNIK UČENCA
Novo Zelandski kurikulum
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Uporaba mikropodatkov Ankete o delovni sili v študijske namene
IZBIRNI PREDMET V 7.,8. in 9. RAZREDU DEVETLETKE
ZGODNJE UČENJE ANGLEŠČINE – neobvezni izbirni predmet
Kartografska pismenost
“Mediacije” Vmesno poročilo raziskovalne skupine o izvedbi raziskave v okviru evropskega projekta ZSSS »Mediacija kot orodje za doseganje večje enakopravnosti.
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
(moderira mag. Pavla Karba, ZRSŠ)
VSE O TRŽNEM RAZISKOVANJU NA ENEM MESTU
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
DIFFERENT ASPECTS OF LIVING IN GB
Polno znanja!.
I. S. I. S. Edith Stein Gavirate
Šolsko leto [vstavite leto] Ime šole Ime učitelja Razred
Zapis predstavitve:

Program USP Čas Vsebina Izvajalci in oblika 07.45 - 08.00 Registracija udeležencev Adi Muminović, ZRSŠ 08.00 - 08.30 PREDOPAZOVALNA PREDSTAVITEV: Priprava udeležencev na opazovanje Petra Založnik Suzana Černe Laura L. Jensen Predopazovalna predstavitev 08.35 - 09.20 OPAZOVANJE UČNE URE 1 Izvajanje timskega pouka Udeleženci Opazovanje in izpolnjevanje opazovalnega obrazca 09.25 - 10.10 OPAZOVANJE UČNE URE 2 10.10 - 10.30 Odmor   10.30 - 11.30 DELAVNICA 1: Poopazovalna refleksija izvajalcev ter vodeni pogovor z udeleženci o njihovih vtisih in mnenjih Poopazovalna refleksija Ines Vižin Moderacija Sodelovanje v delavnici 11.30 - 12.00 Odmor za kosilo 12.00 - 13.00 RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI V TUJIH JEZIKIH: Pragmatičen pogled na teorijo Katja Pavlič Škerjanc Interaktivno predavanje 13.00 - 14.15 DELAVNICA 2: RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI V TUJIH JEZIKIH: Primeri iz prakse za prakso 14.15 - 15.00 INDIVIDUALNE KONZULTACIJE (o timskem poučevanju in medpredmetnih povezavah) Šolski projektni tim Projektni tim ZRSŠ

Učni uri in predstavitev učiteljev Učna ura 1: GEO - ANG (Suzana Černe, prof. + Laura Lee Jensen, prof, TU) 2.b oddelek Učna ura 2: GEO - ANG (Suzana Černe, prof. + Laura Lee Jensen, prof, TU) 2.c oddelek

Začetki sodelovalnega in timskega poučevanja pri GEO Evropski oddelki (vsi TU, Robert Raplenovich, prof., Ohio, ZDA → 1h/teden, 4 leta) uvodna motivacija usvajanje nove snovi povzetek v angleškem jeziku utrjevanje in preverjanje znanja v slovenskem in angleškem jeziku (učni listi, delovni zvezek, delo z učbenikom, kviz)

American Agriculture’s Advantage Size Temperate Climate Recent settlement Government Support Scientific Farming Velikost Podnebne in reliefne danosti Zgodovinske in politične okoliščine Kmetijska politika Povezovanje Slovensko kmetijstvo

Šolsko leto 2013/14 in 2014/2015 Vsebinski sklop (GEO) Vulkani Naravne nesreče (Tornadi) Sestava prebivalstva v ZDA s poudarkom na avtohtonih prebivalcih Specifike ameriškega kmetijstva in ekološko kmetijstvo v Oregonu Industrializacija ZDA Položaj industrije visoke tehnologije Urbanizacija ZDA Primerjava evropskih in ameriških mest

Cilji 1. učne ure KOLABORATIVNO TIMSKO POUČEVANJE GEOGRAFIJA SEVERNE AMERIKE: INDUSTRIALIZACIJA ZDA Učni cilj-i Dijaki analizirajo razloge za spreminjanje pomena posameznih dejavnikov, ki so vplivali na razmestitev industrije. Raziskujejo vpliv industrije na pokrajino in presojajo vpliv industrije na razvoj pokrajine. Primerjajo industrijski razvoj in posamezne panoge med ZDA in Slovenijo. Pričakovani rezultat-i Dijaki analizirajo degradacijo okolja na izbranem primeru. Vrednotijo prestrukturiranje industrije. Razumejo pomen visokotehnoloških industrijskih panog. Razumejo podobnosti in razlike v industrijskem razvoju obeh. držav. Pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja (v slovenščini in angleščini) uporabijo dijaki že usvojeno znanje iz prvega letnika. Utemeljitev izbora oblik-e (prednosti – dodana vrednost) Razvijanje strokovne (geografske) pismenosti z jezikovno ozaveščenim učenjem vsebin. Razvijanje medkulturne zmožnosti.

Izvedba – Potek učne ure Dejavnosti učiteljev Prvi učitelj: Učitelj geografije razloži industrijski razvoj ZDA in ga primerja s položajem v Sloveniji. Drugi učitelj: TU razloži besedišče na temo industrije v angleščini. Na izbranem primeru razloži posledice propada stare industrijske panoge v ZDA. Primerja tradicionalne industrijske panoge v ZDA in Sloveniji. Poudari pomen visokotehnoloških industrijskih panog. Dejavnosti dijakov Dijaki odgovarjajo na zastavljena vprašanja v obeh jezikih in uporabijo že usvojeno znanje iz prvega letnika. V pomoč so jim elektronske prosojnice z zemljevidi in fotografijami.

Cilji 2. učne ure KOLABORATIVNO TIMSKO POUČEVANJE GEOGRAFIJA SEVERNE AMERIKE: Urbanizacija ZDA / Primerjava evropskih in ameriških mest Učni cilj-i Dijaki ponovijo razloge za spreminjanje pomena posameznih dejavnikov, ki so vplivali na urbanizacijo in suburbanizacijo. Usvojijo vzroke za spremembo morfologije mesta Primerjajo urbanizacijo in suburbanizacijo med ameriškimi in evropskimi mesti Pričakovani rezultat-i Dijaki analizirajo spreminjanje morfologije mest. Usvojijo nastanek getov in slumov Vrednotijo reševanje mestnih problemov Razumejo podobnosti in razlike v urbanizaciji in suburbanizaciji med ameriškimi in evropskimi mesti Pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja (v slovenščini in angleščini) uporabijo dijaki že usvojeno znanje iz prvega letnika. Utemeljitev izbora oblik-e (prednosti – dodana vrednost) Razvijanje strokovne (geografske) pismenosti z jezikovno ozaveščenim učenjem vsebin. Razvijanje medkulturne zmožnosti.

Izvedba – Potek učne ure Prvi učitelj: Učitelj geografije ponovi zgradbo ameriških mest Ovrednoti pojav geta in sluma, reševanje problemov socialne razslojevanja mestnega prebivalstva in išče vzporednice v Evropi in Slovenji Drugi učitelj: TU razloži besedišče na temo urbanizacije v angleščini. Na izbranem primeru ameriškega mesta ponovi njegove značilnosti in jih primerja z evropskimi mesti Primerja zgradbo ameriškega mesta z evropskimi Analizira probleme posameznih delov mest Ovrednoti socialno razslojevanje mestnega prebivalstva Dijaki odgovarjajo na zastavljena vprašanja v obeh jezikih in uporabijo že usvojeno znanje iz prvega letnika. V pomoč so jim elektronske prosojnice z zemljevidi in fotografijami.

Odzivi dijakov

Pomen (problem) skupnega načrtovanja kaj – kako – kdo – koga – kje – kdaj Težave pri uspešnem skupnem načrtovanju učnega procesa + sprotni refleksiji + evalvaciji (zgolj dvodnevna prisotnost TU na šoli)

Sodelovalno in timsko poučevanje Začetki SITP na Gimnaziji Nova Gorica: šolsko leto 2004/05 → projekt Evropski oddelki: - prelomnica v načinu poučevanja in sodelovanja med učitelji na šoli šolsko leto 2008/09 → projekt Posodobitev gimnazij: - SIP razširilo v vse ostale oddelke splošne in strokovne gimnazije Načrtovanje SITP: vsak učitelj/aktiv pred začetkom šolskega leta predvidi število ur SITP, vsebine in sodelujoče učitelje (Osebni posodobitveni načrt → Posodobitveni načrt šole) Didaktični forum v šolskem letu 2012/13 (1X mesečno izmenjava primerov dobrih praks znotraj kolektiva)

Sodelovalno in timsko poučevanje Cilji SITP: Avtentičnost učnega procesa Medpredmetno povezovanje Izmenjava idej, delitev dela in ekonomizacija časa Razvijanje strokovne pismenosti z jezikovno ozaveščenim učenjem vsebin Večja dinamičnost pouka in motiviranost dijakov Kakovostnejše znanje, s katerim dijak poveže fragmente pozameznih predmetov v celoto (holistično znanje) Razvoj kompleksnega mišljenja pri dijakih