Srečanje , Dr. Amalija Žakelj

Predstavitev na temo: "Srečanje , Dr. Amalija Žakelj"— Zapis predstavitve:

1 Srečanje 19. 6. 2008, Dr. Amalija Žakelj
POSODABLJANJE KURIKULA ZA VEČJO FLEKSIBINOST UČNEGA PROCESA Posodobitev učnih načrtov: vpeljevanje in spremljanje ter usposabljanje učiteljev Srečanje , Dr. Amalija Žakelj Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2 Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov
Strokovne podlage Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov (2007). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO). Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta EU. Uradni list Evropske unije, Lizbonska deklaracija o osmih ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje ( Evropski referenčni okvir). Medtem ko nam Skupni evropski jezikovni okvir daje možnost, da na jasen in pregleden način določamo stopnje pričakovanih učnih dosežkov za področje jezikovnega izobraževanja, pa Lizbonska deklaracija zadeva zmožnosti v vseh plasteh posameznikovega in družbenega delovanja, ki so potrebne za uspešno življenje v učeči se družbi tako na osebnem, družbenem kot poklicnem področju. Oba dokumenta predstavljata prispevek k večji kvaliteti izobraževanja, za ugotavljanje in zagotavljanje le-te za celotno prebivalstvo in s tem k zagotavljanju boljših življenjskih pogojev.

3 Strokovne podlage United Nations Decade of Education for Sustainable Development 2005 – Draft International Implementation Scheme, October 2004). Učni načrti za osnovno šolo in gimnazijo, analiza stanja in ključni problemi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2006. Kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2007. Strokovni prispevki, ki so nastali na podlagi študije Evalvacija gimnazijskega izobraževanja z vidika obsežnosti učnih načrtov, povezanosti znanja in zastopanosti ciljev. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2006.

4 Strokovne podlage Spremljava gimnazijskega in osnovnošolskega programa. Gradivo ZRSŠ. Projekti ZRSŠ (Nivojski pouk v gimnaziji, Didaktična prenova gimnazije, Evropski oddelki idr.) Mednarodne raziskave TIMSS, PISA.

5 Komisije Komisija za spremljanje in posodabljanje učnih načrtov in katalogov znanj za področje splošnega izobraževanja in splošnoizobraževalnega znanja v poklicnem izobraževanju (sedež na MŠŠ, imenovana ). Predmetne komisije za spremljanje in posodabljanje učnih načrtov (sedež na ZRSŠ, imenovane junija 2006). Recenzije UN

6 Faze pri pripravi predlogov posodobljenih učnih načrtov:
analiza obstoječih UN in predlogi za posodabljanje; primerjalne analize tujih UN; analize mednarodnih raziskav (TIMSS, PISA); priprava smernic in načel posodabljanja učnih načrtov; medpredmetno usklajevanje (predmetne vertikale, horizontalne povezave); usklajevanje predlogov POS UN s strokovno javnostjo (ŠS, spletne učilnice, strokovna srečanja z učitelji in ravnatelji, posveti, recenzije). Razvoj in posodabljanje kurikula ves čas teče v sodelovanju s šolami in fakultetami in sicer na ravni predmetnih in področnih skupin, seminarjev, študijskih skupin, razvojnih projektov, svetovalnih storitev idr.. Predmetne in področne skupine sledijo smernicam spremljanja in posodabljanja kurikula, ki temeljijo na načelih: povečati avtonomijo učitelja in šole, razvijati učno-ciljni in procesno-razvojni model pouka, dati možnost izbirnosti, povečati fleksibilnost učnega procesa, povečati kompetenčnost učiteljev in učencev, povečati kakovost znanja, sledijo ciljem medpredmetnega povezovanja, vključevanjem vsebin trajnostnega razvoja v načrtovani in izvedbeni kurikulum - globalni pristop, ki spodbuja »celostno« učenje in poučevanje.

7 Analiza stanja in predlogi za posodobitev
Analiza je pokazala, da je v učnih načrtih potrebno posodobiti: cilje in vsebine glede na razvoj znanosti; narediti premike vsebin po vertikali, od osnovne šole do gimnazije; ponovni razmislek o standardih znanja; povezati vsebine s sodobnim razvojem matičnih strok in z aktualnim družbenopolitičnim razvojem; vključiti delo z modernimi mediji; vključiti prvine trajnostnega razvoja; dodati kompetence.

8 Vsa poročila predmetnih komisij so objavljena na spletni strani:
=1540.

9 Načela posodabljanja učnih načrtov:
avtonomija učitelja in šole, učno-ciljni in procesno-razvojni pristop, odprtost in izbirnost (fleksibilnost učnega procesa), kompetenčni pristop in vključenost kompetenc; kakovost znanja (aktualnost, trajnost in uporabnost znanja), globalni pristop učenja in poučevanja: povezovanje predmetov in disciplin oziroma spodbujanje kurikularnih povezav, razvojno spremljanje učenčevih rezultatov. (Povzeto po “Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov”)

10 Cilji posodabljanja učnih načrtov:
opredeliti, kaj je namen poučevanja predmeta: z vidika nadaljnjega izobraževanja kot tudi z vidika funkcionalnih znanj posameznika (opredeliti vodilno idejo predmeta) aktualizacija vsebin in didaktičnih pristopov, posodobitev na ravni pričakovanih rezultatov, posodobitev na ravni povezovanja predmetov, posodobitev na ravni kroskurikularnih tem, opredeliti splošna in posebna znanja (omogočiti izbirnost), samostojnost in odgovornost dijakov za lastno znanje ter kompetentnost dijakov.

11 Struktura posodobljenih učnih načrtov:
opredelitev predmeta, splošni cilji/kompetence, cilji in vsebine, medpredmetne povezave, pričakovani rezultati, didaktična priporočila.

12 STRATEGIJA NAČRTOVANJA
Pri načrtovanju kurikula obstajajo štiri temeljna vprašanja: cilji, vsebine, metode, evalvacija. Vsebinski vidiki kurikula: kaj, čemu, kako Procesni vidiki: kdo, kdaj, kako

13 STRATEGIJA NAČRTOVANJA
učno vsebinska učno-ciljna procesno-razvojna

14 prenos vsebin na mlajše generacije
UČNO VSEBINSKA kaj poučevati prenos vsebin na mlajše generacije

15 Katere cilje želimo doseči? Katere vsebine izbrati?
UČNO-CILJNA Katere cilje želimo doseči? Katere vsebine izbrati? Kako organizirati učne izkušnje? Kako ovrednotiti doseganje ciljev?

16 PROCESNO-RAZVOJNA cilji so manj natančno zapisani proces pridobivanja znanja razvoj učenca kot celovite osebnosti, ne le na kognitivnem, temveč tudi na socialno-moralnem in spretnostnem področju

17 Novosti in poudarki v predlogih učnih načrtov

18 Fleksibilnost učnega procesa.
1. IZBIRNOST Splošna znanja so opredeljena kot znanja, potrebna za splošno izobrazbo, in so namenjena vsem. Posebna znanja opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj obravnava glede na zmožnosti in interese dijakov ter glede na strokovne zahteve gimnazijskega programa. Fleksibilnost učnega procesa.

19 Fleksibilnost učnega procesa.
2. KOMPETENCE Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta EU. Uradni list Evropske unije, : sporazumevanje maternem jeziku; sporazumevanje v tujih jezikih; matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji; digitalna pismenost; učenje učenja; socialne in državljanske kompetence; samoinciativnost in podjetnost; kulturna zavest in izražanje Fleksibilnost učnega procesa.

20 Pomembni dejavniki pri vseh ključnih kompetencah so:
kritično mišljenje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, prejemanje odločitev, konstruktivno obvladovanje čustev. sporazumevanje v slovenščini/italijanščini/madžarščini (maternem jeziku), sporazumevanje v tujem/drugem jeziku (tj. jeziku okolja), matematična pismenost ter temeljne zmožnosti v naravoslovju in tehnologiji, digitalna kompetenca, učenje učenja, osebne in državljanske zmožnosti, podjetnost, kulturna zavest.

21 Kompetenca: digitalna pismenost Primer iz UN ZA MATEMATIKO
Cilji: “… pri usvajanju novih znanj, reševanju problemov …” Dejavnosti za razvoj kompetence: kritično uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT): računalniški programi; e-učenje (uporaba spleta, uporaba e-pošte, videokonference idr.

22 Kompetenca: digitalna pismenost Primer iz UN ZA NEMŠČINO
Dejavnosti za razvoj kompetence: “… uporablja elektronske slovarje, pridobiva podatke iz različnih virov, npr. z internetnih spletnih strani, na različne načine predstavi svoje izdelke (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno), se s pomočjo učitelja vključuje v mednarodna šolska partnerstva …”.

23 Kompetenca: UČENJE UČENJA
Učenke/učenci: Načrtujejo lastni proces učenja; se spremljajo in usmerjajo v procesu učenja ter evalvirajo lastni učni proces; samo-nadzirajo sebe pri delu; reflektirajo lastno znanje; razvijajo odgovornost za lastno znanje, razvijajo delovne navade, metakognitivna znanja.

24 Kompetenca: UČENJE UČENJA Primer iz UN ZA GEOGRAFIJA
“ … je samostojen, discipliniran in samoiniciativen pri učenju (učenje načrtuje glede na svoje obveznosti); išče priložnosti za učenje v raznovrstnih življenjskih okoliščinah; je sposoben sodelovalnega učenja; razume princip vseživljenjskega pridobivanja in uporabe novih znanj; razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje v skupini ter pridobivajo izkušnje odgovornost za prevzete obveznosti …”

25 Odgovornost za lastno znanje
Poleg ciljev za razvoj kognitivnih sposobnosti so v učnih načrtih tudi cilji za razvoj metakognitivnih sposobnosti in zmožnosti, kot so npr. sposobnosti in znanje o lastnih kognitivnih procesih. Učenci naj bi se učili tudi načrtovati in spremljati lastni učni proces; samo-nadzirati sebe pri delu, izbirati učinkovite učne strategije, razvijati delovne navade; ovrednotiti lastno znanje; sodelovati v pogovorih o ocenjevanju znanja ter razvijati odgovornosti za lastno znanje.

26 Fleksibilnost učnega procesa.
3. Vključevanje tem na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR): državljanska kultura, knjižnično informacijska znanja, kulturna vzgoja, okoljska vzgoja, vzgoja za zdravje, poklicna orientacija, vzgoja potrošnika, prometno vzgoja idr. Fleksibilnost učnega procesa.

27 Fleksibilnost učnega procesa.
Uresničevanje ciljev VITR in vsebin ob timskem načrtovanju in timskem poučevanju in sicer (kot): del splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov; znotraj dejavnosti ter projektnih tednov; znotraj šolskih projektov; interesnih dejavnosti; kot izbirni predmet ali kot del izbirnega predmeta; del programa oddelčne skupnosti; del programa svetovalne službe idr. Fleksibilnost učnega procesa.

28 Primeri iz UN ZA KEMIJO Okoljska vzgoja: narava in okolje;
okolje in družba (toplotno onesnaženje); človek in socialno okolje (toplotno onesnaženje; vplivi različnih snovi in novih tehnologij na okolje). Vzgoja za zdravje: prva pomoč pri opeklinah, prva pomoč pri delu z jedkimi snovmi. Državljanska vzgoja in etika: posameznik in družba (alkoholizem).

29 Primeri iz UN ZA NEMŠČINO
Knjižnična informacijska znanja: delo s tujimi viri Vzgoja za zdravje: sprejemanje/posredovanje navodil za uporabo zdravil in drugih sredstev Poklicno usmerjanje: spoznavanje in opis poklicev Vzgoja potrošnika: obveščevalna besedila (reklamni oglas) Prometna vzgoja: upoštevanje navodil in prepovedi Državljanska kultura/etika: dokument o pravicah otroka Vzgoja za medije: pridobivanje in posredovanje informacij

30 Primeri iz UN ZA MATEMATIKO
Vključujejo kroskurikularne teme v preiskovalne naloge: varovanje zdravja, vzgoja potrošnika, podjetnost …

31 4. PRIČAKOVANI REZULTATI
Pričakovani rezultati kot razvojno spremljanje učenčevih dosežkov. Fleksibilnost učnega procesa. Kadar je osnovna strategija načrtovanja učno-ciljna, običajno govorimo o standardih, ki služijo predvsem temu, da ugotovimo, ali smo jih dosegli ali ne. Ko govorimo o standardih, predvsem pomislimo na zunanje preverjanje znanja. Kadar pa je osnovna strategija načrtovanja bliže procesno-razvojni, pa se načrtovalci bolj odločajo za rabo termina pričakovani rezultati. Termin pričakovani rezultat nosi v sebi večjo avtonomijo učitelja in na nek način dopušča odstopanje.

32 PRIČAKOVANI REZULTATI
Odločitev za pričakovane rezultate izhaja iz spoznanj novejše edukacijske paradigme na šolskem področju, ki postavlja v ospredje spoznavne procese pri učencih in njegov celostni razvoj. Temelji na učno-ciljnem in procesno-razvojnem načrtovanju. Sodobni procesno-razvojni model kurikula je poleg ciljev osredotočen na proces učenja, na razvijanje avtonomije učitelja ter motive in zmožnosti učenca (Kotnik, 2005). Premik v procesih preverjanja in ocenjevanja znanja, od normativnega h kriterijskemu. Odločitev za pričakovane rezultate izhaja iz spoznanj novejše edukacijske paradigme na šolskem področju, ki postavlja v ospredje spoznavne procese pri učencih in in njegov celostni razvoj. Temelji na učno-ciljnem in procesno-razvojnem načrtovanju in izvajanju kurikula, ki oba predpostavlja skrbno določanje ciljev učnega procesa. Sodobni procesno-razvojni model kurikula je poleg ciljev osredotočen na proces učenja, na razvijanje avtonomije učitelja ter motive in zmožnosti učenca (Kotnik, 2005). Osredotočenost na pričakovane rezultate predpostavlja tudi premik v procesih preverjanja in ocenjevanja znanja, od normativnega h kriterijskemu. Pričakovani rezultati so merljivi in preverljivi. Izhajajo iz ciljev, vsebin in kompetenc kot strukturnih elementov učnih načrtov. Pričakovane rezultate učenci dosegajo na različnih stopnjah in ravneh, kar mora učitelj upoštevati pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju procesa. Opredeljeni pričakovani rezultati informirajo učitelja o vsebini poučevanja, o učnih strategijah, ki jih lahko uporablja, vrstah učnih dejavnosti za učence, ustreznih nalogah za preverjanje in ocenjevanje in predstavljajo podlago za evalvacijo programa. Z vidika učenca predstavljajo okvir, ki vodi in podpira njihovo učenje in jim pomaga, da se lahko pripravijo za procese preverjanja in ocenjevanja.

33 PRIČAKOVANI REZULTATI
Pričakovani rezultati so merljivi in preverljivi. Izhajajo iz ciljev, vsebin in kompetenc kot strukturnih elementov učnih načrtov. Opredeljeni pričakovani rezultati informirajo učitelja o vsebini poučevanja, o učnih strategijah, ki jih lahko uporablja, vrstah učnih dejavnosti za učence, ustreznih nalogah za preverjanje in ocenjevanje in predstavljajo podlago za evalvacijo programa. Z vidika učenca predstavljajo okvir, ki vodi in podpira njihovo učenje in jim pomaga, da se lahko pripravijo za procese preverjanja in ocenjevanja.

34 Skupni evropski jezikovni okvir za učenje, poučevanje in vrednotenje/ocenjevanje jezikovnega znanja.
Pri posodabljanju učnih načrtov za vse tuje jezike so se predmetne komisije za oblikovanje učnih rezultatov naslonile na Skupni evropski jezikovni okvir za učenje, poučevanje in vrednotenje/ocenjevanje jezikovnega znanja.

35 5. DIDAKTIČNI PRISTOPI, ki vključujejo tudi:
modeliranje, uporabo obdelave podatkov pri raziskovalnih nalogah, pri medpredmetnem povezovanju; različne strategije reševanja problemov; problemsko učenje in poučevanje idr. Fleksibilnost učnega procesa.

36 6. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
a) Obravnava interdisciplinarnih problemov. b) Učenje in uporaba procesnih znanj (npr. iskanje virov, oblikovanje poročila ali miselnega vzorca, govorni nastop). c) Konceptualni nivo: obravnava ključnih pojmov iz različnih predmetnih perspektiv, z namenom poglabljanja in razumevanja pojmov (npr. merjenje časa pri telovadbi, preračunavanje receptov pri gospodinjstvu). Fleksibilnost učnega procesa. Problemi naj izhajajo iz predznanja učencev in iz njihovih sposobnosti razmišljanja. Predstavljajo naj nove tipe vprašanj, ki niso omejeni na eno samo vsebinsko področje. Problemi naj bodo vzeti iz resničnega življenja, ki jih učenci/učenke lahko prepoznajo kot smiselne in uporabne. Primeri služijo kot pomembni zgledi, ki so namenjeni razumevanju matematike in osmišljanju matematičnih vsebin.

37 Medpredmetno povezovanje
Orodja za obdelavo podatkov, merila za sredino in razpršenost: branje informacij (prikazov) v časopisih in javnih medijih; statistična raziskava: zdrava prehrana, preživljanje prostega časa, izbira interesnih dejavnosti, merjenje spreminjanja hitrosti srčnega utripa, onesnaževanje zraka, načrt za končni izlet, deklaracije izdelkov, informacije na spletu idr. CILJI Rešujejo realistične probleme in uporabljajo orodja za obdelavo podatkov; razvijajo kritični odnos do interpretacije podatkov in tudi do samih informacij;

38 7. Vrednotenje dosežkov/didaktična priporočila:
Nekateri poudarki iz UN: predstavitve seminarskih ali projektnih nalog, empirična preiskovanja, raziskovalne naloge, spremljanje sprotnega domačega dela, poudarjen pomen domačih nalog, osebna mapa idr.