Petra Flajnik Gimnazija KRANJ

Predstavitev na temo: "Petra Flajnik Gimnazija KRANJ"— Zapis predstavitve:

1 Petra Flajnik Gimnazija KRANJ
Lastnosti izbranih elementov IN SPOJIN v bioloških sistemih in sodobnih tehnologijah (sodelovalno- projektno delo) Petra Flajnik Gimnazija KRANJ Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2 Kaj pravi UN? Lastnosti izbranih elementov in spojin v bioloških sistemih in sodobnih tehnologijah Cilji sklopa: Dijaki/dijakinje: preučujejo pridobivanje, lastnosti in uporabo izbranih elementov in anorganskih spojin v obliki sodelovalno-projektnega dela; pri preučevanju izbranih elementov in anorganskih spojin razvijajo eksperimentalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti; razvijajo zmožnost iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov iz različnih virov; uporabljajo temeljno strokovno terminologijo, ki so jo usvojili v predhodnih učnih sklopih; razvijajo zmožnosti za sodelovalno delo; razvijajo spretnosti predstavitev lastnega dela, zmožnost kritičnega vrednotenja različnih virov, argumentiranega in jasnega izražanja in so sposobni refleksije o svojih lastnih dosežkih.

3 Kaj pravi UN? Lastnosti izbranih elementov in spojin v bioloških sistemih in sodobnih tehnologijah Predlagane vsebine: Pridobivanje pomembnih kovin iz rud Fe in Zn – primer redukcije Al – primer elektrolize Hg, Au –primer samorodnih kovin Uporaba anorganskih spojin v življenju Lastnosti tehnološko pomembnih spojin H2SO4, NH3, HNO3, H3PO4, klorati, umetna gnojila Elementi in spojine v modernih tehnologijah silicij nanotehnologija

4 Kaj je sodelovalno-projektno delo?

5 Načrtovanje Oblikovanje projektnih nalog Delitev v skupine
Razdelitev nalog Časovna organizacija Spremljanje in vodenje Predstavitve skupin Vrednotenje, ocenjevanje

6 1. Oblikovanje projektnih nalog

7 2. Delitev v skupine 3. Razdelitev nalog

8 4. Načrt časovne organizacije
Dijake razdelimo v skupine (praviloma 4, lahko 3 ali 5 dijakov). Vsaka skupina dobi navodila za delo in kriterije preverjanja in ocenjevanja izdelka. Sledi pogovor o tem, ali skupine razumejo svoje naloge. Vsaka skupina pripravi osnovni načrt, iz katerega je razvidna zadolžitev vsakega posameznika. Dijaki doma ali v knjižnici zbirajo informacije o svoji temi. Vsak posameznik v skupini predstavi svoj delni prispevek. Sledi dogovor o načinu najbolj učinkovite predstavitve. Skupina začne pisati/sestavljati/oblikovati/ pripravljati delovno verzijo zaključnega izdelka. Skupine in vsak posameznik delovno verzijo izdelka predstavijo učitelju, ki njihovo delo komentira. Komentarje lahko upoštevajo ali pa ne. Predstavitve skupin (10 min). Komentarji dijakov po vsaki predstavitvi. Ocenjevanje. Vrednotenje učnega sklopa.

9 5. Spremljanje in vodenje
6. Predstavitve skupin 7. Vrednotenje, ocenjevanje

10 Izdelki

11 Luka, Kristian, Neža, Anja 1EGD, 2008/09
RJA Luka, Kristian, Neža, Anja 1EGD, 2008/09

12 RJAVENJE počasna kemijska reakcija (=spremembo snovi opazimo šele čez nekaj časa) resna težava sododbne civilizacije KOVINE  edini elementi, ki reagirajo na prost kisik železo ne rjavi v čisti vodi / kisiku le ob prisotnosti vlage in kisika hitrost odvisna od: vrste kovin, plina, tlaka temperature, hrapavosti in kristaličnosti

13 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

14 PLOČEVINKA Pripravili: Duško, Tilen, David, Luka

15 Izdelava aluminijaste pločevinke
3 1 2 4 5 6 7

16 Komentarji dijakov Zelo sem zadovoljna s svojo skupino. Delo smo si pravično razdelili, poslušali in upoštevali smo mnenja vseh. Tudi prijateljske vezi smo razvijali. K delu naše skupine sem prispeval nekaj srednjega – ne ravno veliko in ne premalo. Zaslužil sem si oceno 3, to sem tudi dobil. Moje mnenje o skupinskem delu je bilo sprva negativno, saj ga ne maram, pa še nobene zamisli nismo imeli. Na koncu se je mnenje izboljšalo, dobro smo se dogovarjali in še naš izdelek je super. Prvič sem delal v skupini, ki si je nisem sam izbral. Zelo dobro smo se razumeli. Veliko težav sem imel z eksperimentom. Prej bi moral začeti delat.

17 Refleksija zanimivo, ustvarjalno, drugače aktivno učenje
razvijajo tudi druge spretnosti koristno za bolj in manj sposobne komunikacija, strpnost več kontaktov med učiteljem in dijaki ... nekaterim dijakom ne ustreza v nekaterih razredih je težko ustvariti delovno klimo veliko dela za učitelja velika poraba časa pokrite vse teme? …

18 ?