IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA

Predstavitev na temo: "IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA"— Zapis predstavitve:

1 IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA
NAČRT KURIKULARNE POVEZAVE Z UČNO PRIPRAVO SRCE IN ŠPORTNI NAPOR – PRIMER KURIKULARNE POVEZAVE PRI ŠPORTNI VZGOJI IN BIOLOGIJI IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju , razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2 Načrt priprave s priporočili / kriteriji kakovosti:
Skupni cilji: dijaki spoznajo posamezne dele srca in poglobijo znanje o delovanju srca dijaki se spoznajo z individualnimi razlikami med posamezniki dijaki spoznajo merjenje FSU in merilce FSU (Polarje) dijaki zmorejo presojati o pozitivnih učinkih različnih športnih aktivnosti na njihovo splošno počutje dijaki se spoznajo z območji vadbe (aerobna in anaerobna vadba)

3 Načrt priprave s priporočili / kriteriji kakovosti:
Skupni učni rezultati: doseči višjo stopnjo razumevanja delovanja srca v mirovanju in med naporom in sestaviti individualen program vadbe dijaki dosežejo višji nivo znanja ki ga preverimo z vprašalnikom dijaki znajo praktično uporabiti merilce FSU (frekvence srčnega utripa) dijaki so sposobni izdelati kratek program vadbe za izboljšanje splošnega počutja

4 OBMOČJA INTENZIVNOSTI VADBE

5 KAJ OMOGOČAJO MERILCI SRČNEGA UTRIPA
omogoča najbolj personaliziran način vadbe monitor srčnega utripa vam kreira vadbeni program:  kolikšna naj bo vadba, kako močna in kako dolga naj bo vadba za vaš željen napredek.. za redno pravilno vadbo, kontrolo telesne teže in kondicije

6 POLAR – URAVNAVANJE TELESNE TEŽE
REDNA FIZIČNA AKTIVNOST ZA URAVNAVANJE TELESNE TEŽE OB PRIMERNI PREHRANI POVEČANJE DNEVNE PORABE ENERGIJE RAVNOVESJE MED DOTOKOM ENERGIJE IN NJENO PORABO – ENERGIJSKO RAVNOVESJE IN STALNA TELESNA TEŽA DNEVNA PORABA ENERGIJE = BAZALNI METABOLIZEM + E PORABLJENA PRI VADBI IN PRI OSTALIH AKTIVNOSTIH BAZALNI METABOLIZEM PA SE POVEČA OB VEČJI MIŠIČNI MASI PORAB. E JE ODVISNA OD TIPA IN INTENZIVNOSTI VADBE NAJVEČJA PORABA E – MAŠČOB JE PRI % MAX. SRČNEGA UTRIPA = AEROBNA VADBA

7

8 Načrt priprave s priporočili / kriteriji kakovosti:
Vrsta povezave: dvopredmetna vertikalna in horizontalna povezava – interaktivno timsko poučevanje Povezovalni element: vsebina, dejavnosti, didaktične metode Vloge predmetov Športna vzgoja – nosilni predmet Biologija – podporni predmet Način izvedbe: skupna priprava gradiva Časovne dimenzije: dodana posebna tabela

9 »Mikro« učna priprava na kurikularno povezavo
Časovni okvir: povezava je bila izpeljana v tednu dni prva ura pisanje kratkega testa in razlaga poteka ostalih dejavnosti druga ura: skupna interaktivna ura z razlago teorije tretja ura: praktična uporaba merilcev FSU četrta ura: ponovno preverjanje znanja opomba: domača naloga – izdelava programa vadbe

10 Časovni razpored / časovni načrt
Ura Predmet Cilji / rezultati (»makro«)dejavnosti 1 ŠVZ/BIO Dijaki spoznajo osnovne principe delovanja srca v mirovanju in med naporom Skupno predavanje in spodbujanje razprave o delovanju srca in merilcih FSU (Polarji) 2 Spoznajo delovanje merilcev FSU in spoznajo osnove delovanja Praktični preizkus merilcev FSU 3 Praktična uporaba merilcev FSU 4 Doseganje višje ravni razumevanja znanja Preverjanje znanja s krajšim testom

11 »Mikro« učna priprava na kurikularno povezavo
Skupni cilji: dijaki spoznajo posamezne dele srca dijaki poglobijo znanje o delovanju srca dijaki se spoznajo z individualnimi razlikami med posamezniki dijaki spoznajo merjenje FSU in merilce FSU dijaki zmorejo presojati o pozitivnih učinkih različnih športnih aktivnosti na njihovo splošno počutje dijaki se spoznajo z območji vadbe

12 »Mikro« učna priprava na kurikularno povezavo
Skupni rezultati: dijaki znajo našteti posamezne dele srca razumejo delovanje srca prepoznajo individualne razlike med posamezniki dijaki znajo izmeriti FSU v mirovanju in med naporom dijaki znajo določiti ustrezno območje vadbe na podlagi pridobljenih vrednosti FSU dijaki znajo pravilno izbirati območja vadbe glede na cilj vadbe

13 Nivo posameznih vstopov – posameznih predmetov
Pos. vstopi Predmet ŠPORTNA VZGOJA Predmet BIOLOGIJA Prič. rezultat(i) / dosežki Dijaki znajo rokovati z merilci FSU Dijaki prepoznavajo individualne razlike Dijaki znajo kritično analizirati lastne vrednosti FSU Dijaki si znajo določiti ustrezno območje vadbe glede na zastavljen cilj vadbe Dijaki znajo našteti posamezne dele srca Dijaki razumejo delovanje srca Dokazi(la) / evidence Dijaki pravilno nastavijo merilce FSU Dijaki ustrezno beležijo vrednosti FSU Dijaki prepoznajo individualne razlike Dijaki oblikujejo individualni program vadbe z ustreznimi območji vadbe glede na srčni utrip Dijaki rešijo test o delovanju srca Dijaki kritično presodijo svoj napredek glede na rezultate prvega in ponovljenega testa za preverjanje znanja

14 Nivo posameznih vstopov – posameznih predmetov
Pos. vstopi Predmet ŠPORTNA VZGOJA Predmet BIOLOGIJA Cilji Dijaki spoznajo osnove delovanja merilcev srčnega utripa Dijaki praktično uporabijo merilce srčnega utripa Dijaki spoznajo in znajo našteti posamezne dele srca Dijaki poglobijo znanje o delovanju srca Dijaki razumejo individualne razlike med posamezniki za utripni volumen Dijaki razumejo posledica česa je razlika v utripnem volumnu srca »Mikro«dejavnosti za pouk Dijaki si glede na svoj utrip v mirovanju ustrezno nastavijo vadbena območja Dijaki spremljajo svoj utrip in kritično opišejo individualne razlike v mirovanju in med vadbo Dijaki s ponavljalnimi teki s pomočjo merilcev FSU spremljajo svoj utrip in skupaj s profesorjem ugotavljajo razlike Dijaki izdelajo miselni vzorec na temo moj utrip in polar

15 INTERAKTIVNA TIMSKA URA – MIKRO DEJAVNOSTI
dijaki aktivno sodelujejo pri opisu delovanja srca in naštevanju sestavnih delov dijaki nastavijo merilce srčnega utripa in si izmerijo utrip v mirovanju dijaki si podatke zapisujejo v tabelo in si pod rubriko opombe zapišejo morebitna pojasnila ob učiteljevi razlagi ugotovijo bistvene razlike in jih znajo našteti (zakaj prihaja do razlik) dijaki odpišejo kratek test preverjanja znanja dijaki skupaj s profesorjema kritično (če je to potrebno) pregledajo in dopolnijo test poiščejo, razložijo in dokažejo zmožnost, da znajo pridobljeno znanje uporabiti pri izdelavi programa vadbe, ki ga izdelajo za domačo nalogo povežejo pridobljene podatke in pridobljeno znanje in ga ustrezno uporabijo pri izdelavi domače naloge S pridobljeno paleto različnih informacij, predlogov, argumentov in različnih perspektiv obravnavanega problema, so dijaki oblikovali lastni pogled, ideje in možne rešitve. To je rezultat interdisciplinarnega pristopa in dodana vrednost kurikularne povezave.

16 ZAKLJUČKI ALI ZAKAJ SE POVEZOVATI
VZAJEMEN ODNOS MED DIJAKOM IN PROFESORJEM SKUPNO NAČRTOVANJE, IZVEDBA, ANALIZA UČNEGA PROCESA – AKTIVNO VKLJUČEVANJE DIJAKOV – VEČJA ODGOVORNOST DVIG MOTIVACIJE VEČJA TRAJNOST PRIDOBLJENEGA ZNANJA OBRAVNAVANJE VSEBIN KI JIH LAHKO PRAKTIČNO UPORABIMO