Petra Flajnik Gimnazija KRANJ

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
IZVAJALEC: CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA P O R T O R O Ž
Advertisements

Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja
ŠOLA ZA RAVNATELJE PRED IZZIVI VODENJA VIZ V 21
Podpora dijakom priseljencev Mojca Jelen Madruša, OŠ Koper, strokovna koordinatorica projekta „Izzivi medkulturnega sobivanja“ Ljubljana, 18. december.
Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
Šolsko leto 2008/2009, program gimnazija, 2
Izdelal: David Treven, 3.Ga
ANALIZA IZVAJANJA FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA V OE SLOVENJ GRADEC
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
STROKOVNA PRAKSA IN MENTORSTVO
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
Kurikulum v Veliki Britaniji
IZRAELSKI KURIKULUM Adriana Jordan.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja STORITEV za obdobje Ljubljana,
Področje delovanja družbe VinKom.
PISA 2009 z vidika značilnosti učencev
Načrt vrednotenja za OP ROPI in OP RR za obdobje
Interdisciplinarni doktorski študijski program VARSTVO OKOLJA
B22.
KARIERNO SVETOVANJE.
POMORSTVO IN PROMET Bolonjska študijska programa 2. stopnje
MLADI RAZISKOVCI dr. Mitja SLAVINEC
Predmet: KEMIJA KOMISIJA ZA KAKOVOST
Program USP Čas Vsebina Izvajalci in oblika Registracija udeležencev Adi Muminović, ZRSŠ PREDOPAZOVALNA PREDSTAVITEV:
7 Projektni menedžment dr. Branko ŠKAFAR.
Možnosti uporabe merilnikov Vernier in programske opreme Logger Pro
Kultura in klima organizacije
Nova naročila v industriji – analiza podatkov in sprememba Uredbe EU
Andreja Ahčin, ravnateljica SŠ na BC Naklo
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
OŠ MENGEŠ Predstavniki: Lija Rozalija Cerar Lara Melloni Miha Škrlep
IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Poročilo o delu in akcijski načrt za projekt Učenje učenja ŠC NM Srednja šola Metlika šolsko leto 2011/2012.
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
PUPO Preventivni ukrepi za preprečevanje osipa
Srečanje , Dr. Amalija Žakelj
Ozaveščanje o Direktivi o okoljski odgovornosti v Sloveniji
PRIPRAVA DOKUMENTOV RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA za obdobje
ALUMINIJ PRIDOBIVANJE.
PREHODNI ELEMENTI.
Nacionalni strateški referenčni okvir
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
mag. Branka Đukić, regijska koordinatorica SMZŠ
Predstavitev projekta PPF II
Silicij Simbol Si vrstno število 14 relativna atomska masa 28,0855.
Operativni program razvoja človeških virov za obdobje (OP ESS)
Načrtovanje tehnologij in izdelkov (NTI)
Seminar: Drugačna geografija
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje : poudarki dokumenta in informacije glede črpanja sredstev EU skladov MDDSZ.
ONESNAŽEVANJE VODA.
KOVINE.
ELEKTRONSKI LISTOVNIK UČENCA
Novo Zelandski kurikulum
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
IZBIRNI PREDMET V 7.,8. in 9. RAZREDU DEVETLETKE
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
(moderira mag. Pavla Karba, ZRSŠ)
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
DIFFERENT ASPECTS OF LIVING IN GB
Statistični sosvet za statistiko energetike
primerjava kurikulumov Slovenija in Češka
Polno znanja!.
Načrt vrednotenja za OP razvoja človeških virov za obdobje
ČE BI MLADOST VEDELA, ČE BI STAROST MOGLA (francoski pregovor) Posvet v sklopu evropskega projekta DialogeS na temo Medgeneracijsko sodelovanje Projekt  DialogeS:
Šolsko leto [vstavite leto] Ime šole Ime učitelja Razred
Zapis predstavitve:

Petra Flajnik Gimnazija KRANJ Lastnosti izbranih elementov IN SPOJIN v bioloških sistemih in sodobnih tehnologijah (sodelovalno- projektno delo) Petra Flajnik Gimnazija KRANJ Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kaj pravi UN? 3.1.10 Lastnosti izbranih elementov in spojin v bioloških sistemih in sodobnih tehnologijah Cilji sklopa: Dijaki/dijakinje: preučujejo pridobivanje, lastnosti in uporabo izbranih elementov in anorganskih spojin v obliki sodelovalno-projektnega dela; pri preučevanju izbranih elementov in anorganskih spojin razvijajo eksperimentalni pristop oziroma laboratorijske spretnosti; razvijajo zmožnost iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov iz različnih virov; uporabljajo temeljno strokovno terminologijo, ki so jo usvojili v predhodnih učnih sklopih; razvijajo zmožnosti za sodelovalno delo; razvijajo spretnosti predstavitev lastnega dela, zmožnost kritičnega vrednotenja različnih virov, argumentiranega in jasnega izražanja in so sposobni refleksije o svojih lastnih dosežkih.

Kaj pravi UN? 3.1.10 Lastnosti izbranih elementov in spojin v bioloških sistemih in sodobnih tehnologijah Predlagane vsebine: Pridobivanje pomembnih kovin iz rud Fe in Zn – primer redukcije Al – primer elektrolize Hg, Au –primer samorodnih kovin Uporaba anorganskih spojin v življenju Lastnosti tehnološko pomembnih spojin H2SO4, NH3, HNO3, H3PO4, klorati, umetna gnojila Elementi in spojine v modernih tehnologijah silicij nanotehnologija

Kaj je sodelovalno-projektno delo?

Načrtovanje Oblikovanje projektnih nalog Delitev v skupine Razdelitev nalog Časovna organizacija Spremljanje in vodenje Predstavitve skupin Vrednotenje, ocenjevanje

1. Oblikovanje projektnih nalog

2. Delitev v skupine 3. Razdelitev nalog

4. Načrt časovne organizacije Dijake razdelimo v skupine (praviloma 4, lahko 3 ali 5 dijakov). Vsaka skupina dobi navodila za delo in kriterije preverjanja in ocenjevanja izdelka. Sledi pogovor o tem, ali skupine razumejo svoje naloge. Vsaka skupina pripravi osnovni načrt, iz katerega je razvidna zadolžitev vsakega posameznika. Dijaki doma ali v knjižnici zbirajo informacije o svoji temi. Vsak posameznik v skupini predstavi svoj delni prispevek. Sledi dogovor o načinu najbolj učinkovite predstavitve. Skupina začne pisati/sestavljati/oblikovati/ pripravljati delovno verzijo zaključnega izdelka. Skupine in vsak posameznik delovno verzijo izdelka predstavijo učitelju, ki njihovo delo komentira. Komentarje lahko upoštevajo ali pa ne. Predstavitve skupin (10 min). Komentarji dijakov po vsaki predstavitvi. Ocenjevanje. Vrednotenje učnega sklopa.

5. Spremljanje in vodenje 6. Predstavitve skupin 7. Vrednotenje, ocenjevanje

Izdelki

Luka, Kristian, Neža, Anja 1EGD, 2008/09 RJA Luka, Kristian, Neža, Anja 1EGD, 2008/09

RJAVENJE počasna kemijska reakcija (=spremembo snovi opazimo šele čez nekaj časa) resna težava sododbne civilizacije KOVINE  edini elementi, ki reagirajo na prost kisik železo ne rjavi v čisti vodi / kisiku le ob prisotnosti vlage in kisika hitrost odvisna od: vrste kovin, plina, tlaka temperature, hrapavosti in kristaličnosti

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

PLOČEVINKA Pripravili: Duško, Tilen, David, Luka

Izdelava aluminijaste pločevinke 3 1 2 4 5 6 7

Komentarji dijakov Zelo sem zadovoljna s svojo skupino. Delo smo si pravično razdelili, poslušali in upoštevali smo mnenja vseh. Tudi prijateljske vezi smo razvijali. K delu naše skupine sem prispeval nekaj srednjega – ne ravno veliko in ne premalo. Zaslužil sem si oceno 3, to sem tudi dobil. Moje mnenje o skupinskem delu je bilo sprva negativno, saj ga ne maram, pa še nobene zamisli nismo imeli. Na koncu se je mnenje izboljšalo, dobro smo se dogovarjali in še naš izdelek je super. Prvič sem delal v skupini, ki si je nisem sam izbral. Zelo dobro smo se razumeli. Veliko težav sem imel z eksperimentom. Prej bi moral začeti delat.

Refleksija zanimivo, ustvarjalno, drugače aktivno učenje razvijajo tudi druge spretnosti koristno za bolj in manj sposobne komunikacija, strpnost več kontaktov med učiteljem in dijaki ... nekaterim dijakom ne ustreza v nekaterih razredih je težko ustvariti delovno klimo veliko dela za učitelja velika poraba časa pokrite vse teme? …

?