Kultura in klima organizacije 2. Srečanje šolskih razvojnih timov v pripravi na projekt posodabljanje gimnazij Brigita Rupar, Ljubljana 16.1.2008 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Opredelitev pojmov Klima kot psihološka stran življenja v šoli, vzdušje šole, počutje posameznikov Kultura kot vsota splošno sprejetih stališč, prepričanj, predpostavk in pričakovanj, ki niso nikjer zapisani vendar določajo ravnanje ljudi v šoli (Bečaj, 2000) Temeljne predpostavke in prepričanja, ki so skupna vsem članom in delujejo na nezavedni ravni (Schein, 1997)

Tipi šolske kulture (v Zorman, 2006) Tradicionalna-storilnostna Visoka pričakovanja, delavnost Disciplina, tekmovalnost, Spoštovanje avtoritete Kultura tople grede Visoka pričakovanja, uživanje, velika predanost Anomična kultura Nizka morala, izgorelost, slab nadzor, vandalizem, težave z disciplino Kultura dobre skupnosti Prijaznost, dobri odnosi, strpnost, medsebojna podpora

Povezava kulture z vpeljevanjem sprememb v organizacije Jedro kulture predstavljajo temeljna stališča, vrednote in prepričanja ljudi, ki se zelo težko in počasi spreminjajo Učinkovite in trajne spremembe (spremembe 2. reda) zahtevajo spremembo kulture organizacije Kultura ustvarja organizacijsko vzdušje ali klimo Zmagovalci prihodnosti bodo tiste organizacije,ki so oblikovale kulturo spreminjanja in uživanja v spremembah (Tushman in O’Reilly, 1998)

Organizacijska klima Občutek zaposlenih o različnih vidikih – odnos zaposlenih do dela, do sodelavcev in učencev, do vodenja in posameznih sistemov – ozračje organizacije Ni nekaj togega ampak se nenehno spontano spreminja Z analizo klime – trenutnega stanja – pridobimo vpogled v močne in šibke točke organizacije

Šola, ki ima dobro klimo – zdrava šola (Fullan in Hargreaves, 2000) Realni in dosegljivi cilji Porazdeljena odgovornost Visoka morala, zadovoljstvo z delom Ustrezna komunikacija in pretok informacij Znanje ljudi je dobro izkoriščeno Učitelji imajo dovolj avtonomije in so ustvarjalni Zaposleni čutijo pripadnost šoli

Šola, ki ima dobro klimo – zdrava šola (Fullan in Hargreaves, 2000) Je stabilna in prilagodljiva Problemi se rešujejo Vodenje šole je jasno in podporno Zaposleni so vključeni v oblikovanje odločitev, zastavljanje in uresničevanje ciljev, izvajanje nalog, evalvacijo Zadosten in ustrezen čas za profesionalni razvoj

Zakaj je potrebno spreminjati klimo Če želimo izboljšati način dela v šoli in ga prilagajati novim zahtevam (hiter razvoj tehnologije, drugačni učenci, večji vpliv staršev in okolja, razvijanje ustvarjalnega in kritičnega mišljenja pri učencih…) moramo spreminjati klimo šole (Sergiovanni, Sttarrat, 1993)

Vloga in odgovornost vodij pri merjenju in spreminjanju klime Pridobivanje povratne informacije o tem kako so izpolnjene potrebe in pričakovanja zaposlenih Ugotavljanje močnih in šibkih točk in odkrivanje vzrokov za njihov nastanek Načrt odpravljanja šibkih točk skupaj z zaposlenimi Vodenje, izvajanje ter spremljanje učinkov načrta sprememb

Analiza šolske kulture in klime Vpeljevanje sprememb v šole, Priročnik za šolske razvojne time, 2007- str. 101 Kultura in klima organizacije Delavnice: kultura naše šole klima naše šole ugotavljanje šolske klime z vprašalnikom DION analiza stanja s pomočjo SWOT idr.

Naloge ravnateljev in ŠRT pri analizi klime in kulture v projektu PG -predlog Aplikacija vprašalnika DION – izvedejo ravnatelji do marca Analiza stanja – močne in šibke točke šole - izvedejo člani ŠRT v aprilu