KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
IZVAJALEC: CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA P O R T O R O Ž
Advertisements

Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja
Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?
PROGRAM ETIKA IN VREDNOTE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU v OŠ Ivana Skvarče
Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
Ti, ki berejo, ti, ki nam pripovedujejo, kaj berejo,
(OPIS POKLICA) KATJA VREČAR 4.B
DEVETLETNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
ANALIZA IZVAJANJA FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA V OE SLOVENJ GRADEC
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
STROKOVNA PRAKSA IN MENTORSTVO
Lepo pozdravljeni na predstavitvi
Dejavnostno naravnano učenje
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
ODLIČNE UNIVERZE SODELUJEJO Z OKOLJEM
Kurikulum v Veliki Britaniji
Urška Nikoletti, 2. Ma-ra mentorica: dr. Irena Nančovska Šerbec
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
IZRAELSKI KURIKULUM Adriana Jordan.
Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja STORITEV za obdobje Ljubljana,
PISA 2009 z vidika značilnosti učencev
KARIERNO SVETOVANJE.
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
POMORSTVO IN PROMET Bolonjska študijska programa 2. stopnje
Možnosti uporabe merilnikov Vernier in programske opreme Logger Pro
NEMŠKI KURIKULUM IN PRIMERJAVA S SLOVENSKIM
Kultura in klima organizacije
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI
Družinska pismenost nekoč in danes
OŠ MENGEŠ Predstavniki: Lija Rozalija Cerar Lara Melloni Miha Škrlep
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Poročilo o delu in akcijski načrt za projekt Učenje učenja ŠC NM Srednja šola Metlika šolsko leto 2011/2012.
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
PUPO Preventivni ukrepi za preprečevanje osipa
Srečanje , Dr. Amalija Žakelj
RAZPIS ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE
Model neformalnega izobraževanja september, 2018
STAREJŠI V SLOVENIJI.
Petra Flajnik Gimnazija KRANJ
Andrej Kuzman, Matjaž Podpečan
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
SLOVENSKI ZAMEJCI.
mag. Branka Đukić, regijska koordinatorica SMZŠ
Predstavitev projekta PPF II
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET druga in/oz. tretja triada
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Alenka Podlogar
Jure Dimec, Janez Stare & posadka IBMI
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje : poudarki dokumenta in informacije glede črpanja sredstev EU skladov MDDSZ.
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2016
Upravljanje knjižnic - UK 12
DEJAVNOSTI SKOZI OKO MULTIMEDIJE
Novo Zelandski kurikulum
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
IZBIRNI PREDMET V 7.,8. in 9. RAZREDU DEVETLETKE
ZGODNJE UČENJE ANGLEŠČINE – neobvezni izbirni predmet
Kartografska pismenost
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
(moderira mag. Pavla Karba, ZRSŠ)
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
Izobraževanja za zaposlene v turizmu in gostinstvu
Predstavitev sprememb in dopolnitev KPVIZ Ur.l. RS, št. 45/2017
ŠTIPENDIJE za študij v tujini
primerjava kurikulumov Slovenija in Češka
Polno znanja!.
I. S. I. S. Edith Stein Gavirate
Šolsko leto [vstavite leto] Ime šole Ime učitelja Razred
Zapis predstavitve:

KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ

SLOVENIJA Učni načrt v 1. triletju (1., 2. in 3. razred) je zasnovan tako, da računalništva ne vključuje. V 2. triletju (4., 5. in 6. razred) je v učni načrt umeščen kot neobvezni izbirni predmet, za katerega je predvideno v vsakem razredu po 35 ur.

V 3. triletju (7., 8. in 9. razred) lahko učenci predmet izberejo kot izbirni predmet. V prvem letu izvajanja predmeta (ko učenec ali učenka prvič izbere predmet računalništvo) je poudarek na urejanju besedil, v drugem letu na računalniških omrežjih in v tretjem letu na multimediji.

FINSKA Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Struktura sedanjega kurikularnega sistema je tristopenjska:    nacionalni kurikulum vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine Pokriva izobraževanje za vse učence, vendar hkrati upošteva ravnotežje med akademskimi dosežki in kakovostnim življenjem otrok.

lokalni kurikulum povezuje nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo   Učitelji sodelujejo pri pisanju lokalnega kurikuluma; v manjših občinah vsi učitelji, v večjih pa se ustvari delovna skupina učiteljev, ki napiše lokalni kurikulum in nato vsaka šola doda dodatne klavzule glede na svoje zmožnosti in potrebe.  šolski kurikulum daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in želje učencev ter njihovih staršev, možnosti konkretnega učnega okolja in specifične veščine učiteljev. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev.

In kurikulum v računalništvu?   Kurikulum ne določa specifičnih IKT spretnosti in znanj, ampak omogoča fleksibilnost vsakemu kraju oziroma šoli, da sama oblikuje svoj učni načrt za neobvezen predmet IKT. Z novim učnim načrtom, ki so ga na Finskem sprejeli v avgustu 2016: ukinitev obveznega učenja pisanih črk in poudarek na učenju hitrega tipkanja in drugih veščin na računalniku učenje računalniškega urejanja besedil, deljenja informacij multidisciplinarna povezanost učenja posameznih predmetov

poudarek na kritičnemu mišljenju, kreativnosti, branju, timskemu delu, učenju zunaj šole, pisanju in matematiki, športni in kulturni vzgoji učenje kodiranja in računalniških veščin od prvega razreda dalje Prepričani so, da je to najboljši način izobraževanja otrok za potrebe prihodnosti.

In kaj bi dodala v slovenski kurikulum? Spremenila bi …   učni načrt in predmet računalništvo vanj umestila kot obvezen predmet vsaj od 4. razreda dalje. Glede na to, da mora biti delo v računalniški učilnici dobro vodeno in v naprej skrbno pripravljeno, bi izpostavila težave v pomanjkanju kvalitetnih didaktičnih programov v slovenskem jeziku.

Najbolj pomembno se mi zdi …   zgodnje uvajanje učencev na IKT tehnologijo, saj je ta postala del našega vsakdanjika. Spodbujala bi kritično razmišljanje učencev in jih opozarjala tudi na vse pasti, ki jih prinaša uporaba tehnologije, predvsem uporaba socialnih omrežij. Pri učencih bi poskušala doseči razumevanje, da računalnik ni »igrača«, temveč orodje za doseganje učnih ciljev.