EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV

OMEJITVE PREDSTAVITVE (Dodiplomski) pouk Osebno razmišljanje

ZAHVALA Člani SMA Matko Marušić Vesna Homar, Marko Kolšek, Danica Rotar Pavlič, Davorina Petek, Eva Cedilnik Gorup Jože Balažic

Kaj učimo NA FAKULTETI

NAMEN ŠTUDIJA MEDICINE IN POSLANSTVO MEDICINSKEGA POKLICA Kako ohraniti življenje Kako zmanjšati trpljenje

VSEBINE POUKA Dejstva Klinično razmišljanje Klinične veščine Pregledovanje Oživljanje Sporazumevanje Skrb za javno zdravje Etika in zakonodaja

ČLOVEKA DOSTOJNA SMRT Lajšanje telesnih in duševnih težav (npr. bolečina, anksioznost) Spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva Sporazumevanje z umirajočim Skrb za družino umirajočega Etične dileme in profesionalizem Opustitev aktivnega ukrepanja pri terminalnem bolniku Evtanazija kot etični problem

IZZIVI POUKA Integrirana paliativna oskrba (timsko delo) Sporazumevanje z umirajočim Učenje empatije Meje medicinske znanosti in stroke

KAJ BI UČENJE EVTANAZIJE POMENILO ZA POUK S tehničnega stališča gre za manjši poseg v kurikulum, vendar gre za bistveno spremembo poslanstva zdravnika. Učiti bi morali, da: So bolnikove želje pomembnejše od etičnih principov Življenje ni nedotakljivo, ampak ima vsak posameznik pravico, da ga konča To pravico mu je zdravnik dolžan zagotoviti tudi če je v nasprotju z njegovimi prepričanji

ZAKLJUČEK Stališče fakultet je, da evtanazija ni medicinska usluga* in da je naloga zdravnika zdraviti. To je osnovno poslanstvo zdravniškega poklica, ki je vodilo pri izdelavi programov poučevanja. V zgodovini je zaradi družbenih sprememb prišlo do sprememb v poslanstvu zdravniškega poklica, ki so ga sprejele tudi zdravniške organizacije. Temu so se prilagodile tudi vsebine pouka. Trenutno v Sloveniji ni konsenza, da bi med naloge zdravnika uvrstila tudi evtanazijo. Zaradi tega učenja teh veščin ni moč uvesti v program študija medicine. *http://www.healthprofessionalssayno.info/uploads/1/0/9/2/109258189/boudreau_euthanasia_is_not_medical_treatment.pdf

ZaKLJUČNA MISEL DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA “Razpravljanje o evtanaziji postane zelo čustveno, ko se iz udobnega zavetja teorije premakne na praktično področje. Kot družinski zdravnik se takrat zaveš, da si bo družba, namesto da bi uredila področje paliative, umila roke in ti naložila nehvaležno nalogo, ki jo boš moral opravljati v nasprotju s svojimi prepričanji.”