Novo Zelandski kurikulum

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
Advertisements

Ti, ki berejo, ti, ki nam pripovedujejo, kaj berejo,
(OPIS POKLICA) KATJA VREČAR 4.B
DEVETLETNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
Šolsko leto 2008/2009, program gimnazija, 2
ANALIZA IZVAJANJA FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA V OE SLOVENJ GRADEC
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
STROKOVNA PRAKSA IN MENTORSTVO
Lepo pozdravljeni na predstavitvi
Dejavnostno naravnano učenje
Priznavanje tujega formalnega izobraževanja na Univerzi v Ljubljani
Naslov projekta Vaše ime | Ime učitelja | Šola
Kurikulum v Veliki Britaniji
Urška Nikoletti, 2. Ma-ra mentorica: dr. Irena Nančovska Šerbec
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
WtT 2. generacije Modul Zakaj in kako Revision 2015.
IZRAELSKI KURIKULUM Adriana Jordan.
Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja STORITEV za obdobje Ljubljana,
Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007
PISA 2009 z vidika značilnosti učencev
Črtomir Bitenc, univ. dipl. psih
NOVOMEDIJSKI PRISTOPI V IZOBRAŽEVANJU
Interdisciplinarni doktorski študijski program VARSTVO OKOLJA
KARIERNO SVETOVANJE.
POMORSTVO IN PROMET Bolonjska študijska programa 2. stopnje
Mojiceja Podgoršek OŠ Jurija Vege Moravče POMEN KNJIŽNIČARJEVEGA IN UČITELJEVEGA SODELOVANJA V PROCESU INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA Strokovno posvetovanje.
Predmet: KEMIJA KOMISIJA ZA KAKOVOST
ACM SLOVENIJA poročilo 2009 in predlogi
NEMŠKI KURIKULUM IN PRIMERJAVA S SLOVENSKIM
Predstavitev rezultatov Razvojnega programa SOČA 2013 (za Svet zavoda)
Kultura in klima organizacije
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
OŠ MENGEŠ Predstavniki: Lija Rozalija Cerar Lara Melloni Miha Škrlep
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
ZA VPIS UČENCEV V SREDNJE ŠOLE
IZTOK ČERNE IN MITJA STRMEC, GIMNAZIJA LITIJA
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
CUDV Črna na Koroškem Šolsko leto 2008/2009
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Poročilo o delu in akcijski načrt za projekt Učenje učenja ŠC NM Srednja šola Metlika šolsko leto 2011/2012.
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
Srečanje , Dr. Amalija Žakelj
RAZPIS ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE
Vsebina predmeta Osnove poslovnih informacijskih sistemov 
dr.Tanja Podbevšek, uni.dipl.ing.
Petra Flajnik Gimnazija KRANJ
TUJCI V SLOVENIJI.
mag. Branka Đukić, regijska koordinatorica SMZŠ
Predstavitev projekta PPF II
Elementi spletnih strani
MEDPREDMETNA POVEZAVA geografija - angleščina
Strojna oprema računalnika
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET druga in/oz. tretja triada
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Alenka Podlogar
DEJAVNOSTI SKOZI OKO MULTIMEDIJE
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Prezentacija April 2002 šolska leta
IZBIRNI PREDMET V 7.,8. in 9. RAZREDU DEVETLETKE
PISARNIŠKO POSLOVANJE & ZALOŽNIŠTVO IN TISK
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
COMENIUS Active Citizenship through Fairy Content Tales (ACT-FACT)
VSE O TRŽNEM RAZISKOVANJU NA ENEM MESTU
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
OD MINIMALNIH STANDARDOV K ODLIČNOSTI
»ACE THE CASE« masterclass
primerjava kurikulumov Slovenija in Češka
Polno znanja!.
Šolsko leto [vstavite leto] Ime šole Ime učitelja Razred
Zapis predstavitve:

Novo Zelandski kurikulum Avtor : Maks Štempihar

Predmet računalništvo v Novo Zelandskem šolskem sistemu Nova Zelandija je predmet digitalnih tehnologij uvedla v svoj šolski sistem kot obvezni predmet leta 2011 in to samo v zadnjih treh letih srednje šole. Ta kurikulum je bil v veljavi vse do leta 2017, ko se je novo zelandska vlada odločila spremeniti oziroma izboljšati kurikulum predmeta digitalnih tehnologij. Glavna izboljšava je bila, da so predmet zasnovali za celotni učni proces od začetka osnovne šole in do konca srednje šole.

Vsebine učnega načrta Vsebine Novo Zelandskega kurikula so razdeljena na tri glavne sklope in še na pet pod sklopov. Trije glavni sklopi, ki jih vsebuje učni načrt so tehnološka praksa, tehnološko znanje in narava tehnologije. Pod sklopi teh pa so računalniško razmišljanje, oblikovanje in razvoj digitalnih rezultatov, oblikovanje in razvoj materialnih rezultatov, oblikovanje vizualne komunikacije in oblikovanje in razvoj obdelanih rezultatov.  V veliki meri dajejo poudarek na učenje računalništva brez računalnika. To je način učenja pri katerem se otroci oziroma učenci naučijo računalniškega logičnega razmišljanja skozi igro.

Vsebinske razlike med Novo Zelandskim in Slovenskim kurikulom Predmet digitalnih tehnologij kot ga imenujejo na Novi Zelandiji je obvezen že od prvega leta oziroma od vstopa v prvi razred in pa vsaj do desetega leta izobraževanja. V Sloveniji v osnovni šoli predmet računalništva ni obvezen, obvezna je le informatika v gimnazijah. Glavna želja oziroma cilj učnega načrta je, da bodo učenci po koncu šolanja imeli vsaj osnovno znanje oziroma razumevanje o računalništvu, računalnikih, da ga bodo znali uporabljati pravilno.

Izboljšave slovenskega kurikuluma V Slovenski kirikulum je potrebno uvesti obvezno poučevanje računalništva. S tem bi pripomogli k boljšemu znanju računalništva in pravilni uporabi računalništva v celotni državi. Morali bi imeti kurikulum tako kot novo zelandski zastavljen nek jasen cilj kot je stopnja izobraženosti na področju računalništva vseh oseb. S tem bi dosegli enako stopnjo znanja po končanem osnovno šolskem izobraževanju.

Viri T. Bell, J. Alexander, I. Freeman, M. Grimley, Computer Science Unplugged: school students doing real computing without computers, Pridobljeno 11.3.2019, http://www.cosc.canterbury.ac.nz/tim.bell/cseducation/papers/Bell%20Alexander%20Freeman%20Grimley %202009%20JACIT.pdf Education Gazette. (5.12.2016). New Zealand computer science education programme updates for digital technologies curriculum. https://gazette.education.govt.nz/articles/new-zealand-computer-science- education-programme-updates-for-digital-technologies-curriculum/ Ministry of education .(2017). Digital Technologies and Hangarau Matihiko. https://education.govt.nz/assets/Documents/Ministry/consultations/DT-consultation/DTCP1701-Digital- Technologies-Hangarau-Matihiko-ENG.pdf