Izhodišča k deinstitucionalizaciji storitev za osebe z motnjo v duševnem razvoju mag. simona smolej jež mag. mateja nagode

IRSSV: stanje na nacionalni ravni (storitve za odrasle v VDC in CUDV) letne analize 2008, (2015, 2016, 2017) Fokus: starejši uporabniki VDC/CUDV in deinstitucionalizacija Na Inštitutu smo pred desetletjem začeli opozarjati na pojav starajoče se populacije v varstveno delovnih centrih in predlagali večji fokus na alternativne skupnostne oblike podpore in pomoči (Nagode idr. 2008). V zadnjih letih pa smo pričeli še s sistematskim spremljanjem izvajanja storitev za odrasle v VDC in CUDV, ki zgovorno odražajo stanje na nacionalni ravni in krepijo ugotovitve o staranju uporabnikov omenjenih storitev in potrebo po spremenjeni obravnavi, predvsem v smislu deinstitucionalizacije in razvoja novih bolj prilagojenih storitev. V prispevku, ki sva ga pripravili skupaj s kolegico Matejo Nagode, bom predstavila ugotovitve zadnjih dveh analiz izvajanja storitev za odrasle v VDC in CUDV na nacionalni ravni s fokusom na podatkih in ugotovitvah, ki se nanašajo na starejše uporabnike in možnosti deinstitucionalizacije.

Mreža centrov, v katerih izvajajo vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji 2016: 34 izvajalcev, 23 JZ in 11 zavodov s koncesijo. Svojo dejavnost so izvajali na 157 različnih lokacijah na območju celotne Slovenije Storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je na voljo na 105 različnih lokacijah po SLO. V vsaki regiji vsaj ena enota, ki izvaja vodenje, vartsvo… Mreža te storitve je načeloma teritorialno dokaj dobro razvejana in dostopna. Kljub temu pa glede na Pravilnik o standardih in normativih SV storitev, ki pravi da znaša optimalna razdalja od kraja bivanja do varstveno delovnega centra 25 km ali 30 minut vožnje, ugotavljamo, da obstajajo predeli, kjer je storitev krajevna slabše dostopna in ne dosega optimalnega normativa. Kot je že na prvi pogled razvidno iz zemljevida so to predvsem predeli v skrajnem zahodnem delu države oziroma v goriški regiji. Na to opozarjajo tudi izvajalci.

Mreža centrov, v katerih izvajajo institucionalno varstvo Institucionalno varstvo v VDC in CUDV je zagotovljeno na skupno 71 lokacijah na celotnem območju Slovenije in je prisotno v vseh statističnih regijah. Ločimo različne tipe te storitve: institucionalno varstvo v zavodu (16 in 24 ur), v bivalni enoti (16 in 24 ur) ter v stanovanjski skupini). Na največ lokacijah (tj. 33) se nahajajo bivalne enote, razpršene so po vseh statistični regijah, razen v obalno-kraški ter primorsko-notranjski. Sledijo stanovanjske skupine, ki jih najdemo na 27 lokacijah na območju celotne Slovenije z izjemo Jugovzhodne Slovenije ter posavske regije. Manj razpršeno je institucionalno varstvo v zavodu, ki je locirano na 11 lokacijah in v sedmih od 12 statističnih regijah. V luči strateške naravnanosti Slovenije k spodbujanju skupnostne oskrbe in zagonu procesa deinstitucionalizacije bi bilo v tem kontekstu smiselno spodbujati predvsem razvoj in širitev mreže stanovanjskih skupin.

Uporabniki v VDC/CUDV 2015: 3.784 oseb 2016: 3.876 oseb Povprečna starost (2016): 40,4 leta 3.585 MDR (92,5 %) Težave v duševnem zdravju, možganska poškodba, gibalna in senzorna oviranost Osebe, ki so vključene v VDC, imajo najpogosteje motnjo v duševnem razvoju (krajše MDR). 3.585 oz 92,5 % Med tistimi, ki motnjo imajo največ takih z zmerno motnjo (2.456 oseb oziroma 63,4 % ), najmanj pa takih z lažjo motnjo (218 oseb oziroma 5,6 %). Težja: 502, težka: 409

Uporabniki v VDC/CUDV 2015: 3.784 oseb 2016: 3.876 oseb Povprečna starost (2016): 40,4 leta 3.585 MDR (92,5 %) Težave v duševnem zdravju, možganska poškodba, gibalna in senzorna oviranost Število oseb, vključenih v storitev vodenje, varstvo in zaposlitev…, se je torej v obdobju od leta 2012 do 2016 povečalo (narastlo je za slabih 9 %). Narašča tudi število oseb, ki so vključene v 16-urno institucionalno varstvo, in sicer za dobrih 13 % v obdobju 2012 – 2016, medtem, ko je število oseb v 24-urnem institucionalnem varstvu v obdobju 2012 – 2014 naraščalo, v letu 2015 upadlo, v letu 2016 pa spet rahlo narastlo (še vedno pa ostaja pod 500).

Analiza iz leta 2008 (Nagode idr Analiza iz leta 2008 (Nagode idr. 2008): „Starostna struktura oseb vključenih v VDC se postopoma spreminja, saj se nekoliko zmanjšuje število najmlajših oseb, tj. starih od 18 do vključno 25 let, in sicer za 48 oseb na leto (26 % izmed vseh v letu 2003 do 17 % v letu 2007). Populacija oseb v VDC postaja vse starejša. Za 25 oseb na leto se v povprečju veča število varovancev starih 56 let ali več. Največji porast te populacije je opazen iz leta 2006 na 2007, saj se število starih 56 let ali več povečalo iz 96 na 152.“ STAROST UPORABNIKOV VDC 2015 2016 0-25 let 121 195 26-55 let 3.224 3.285 56 in več let 403 396 Skupaj 3.748 3.876 Analiza delovanja varstveno delovnih centrov (2008)

Starostna struktura uporabnikov Podatki do leta 2013 so iz SURS-a, 2015 – 2016 naši podatki (nekoliko spremenjena metodologija), 2014 manjka, SURS je vodil uporabnike po tej starostnih skupinah, zato smo tudi mi za to predstavitev naredili analizo na ta način. Stari so od 56 let naprej.

Starejši (56+) Uporabniki vdc Dobra polovica jih živi v VDC-ju. Med njimi je ena oseba, ki je v VDC-ju že 51 let. V povprečju so v VDC vključeni dobrih 21 let.

Starejši (56+) Uporabniki vdc – struktura storitev Kam (v katere storitve VDC) so uporabniki vključeni? Mlajši predvsem v vodenje, varstvo….., ki pa z leti upada. V skupini starejših je samo v vodenje, varstvo vključenih le še dobrih 43 % uporabnikov. Bistveno naraste skupina vodenje, varstvo + IVO (16 ur), kar pomeni, da uporabniki z leti potem poleg vodenja in varstvo koristijo še IVO – tam še bivajo.

Starejši (56+) Uporabniki vdc – struktura storitev Dobra polovica (cca 55 %) starejših uporabnikov VDC vključena v institucionalno varstvo (cca 14 % v 24 ur IVO, cca 41 % v 16 ur IVO). Z leti upadanje vključenosti v vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Upad zmožnosti, potreb, interesov za: „ ….aktivno vključevanje v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela. Vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji se izvaja tako, da uporabnikom omogoča ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti,…“ (Pravilnik o standardih in normativih…..) Približevanje posebnim socialnovarstvenim zavodom Razmisleki, zakaj?

Prilagajanje STORITEV Vdc-jev STAREJŠIM UPORABNIKOM Potreba po razvoju novih, prilagojenih paketov storitev, aktivnosti in programov, več zdravstvenih storitev Predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov: OHRANJANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI STAREJŠIH INVALIDOV (za starejše od 65 let) Naslavljanje potreb starejših uporabnikov VDC

Podpora pri načrtovanju razvoja in krepitve storitev v procesu deinstitucionalizacije Na IRSSV po naročilu MDDSZ v letošnjem letu pripravljamo študijo Podpora pri načrtovanju razvoja in krepitve storitev v procesu deinstitucionalizacije. Namen študije je identifikacija potreb po oskrbi v manjših namestitvenih enotah (individualna stanovanja in stanovanjske skupine do največ 8 oseb) v Sloveniji. identifikacija in izpostavitev območij z zgoščenimi potrebami po zagotovitvi manjših namestitvenih enot za različne kategorije uporabnikov. preprečitev institucionalizacije oskrbe oseb, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo organizirano oskrbo in pomoč, omogočiti selitev uporabnikov, ki so že vključeni v različne oblike institucionalnega varstva, iz institucij v manjše namestitvene enote. Na podlagi analize podatkov, študija literature ter izvedbe fokusnih skupin bomo izpostavili območja z zgoščenimi potrebami po zagotovitvi manjših namestitvenih enot za različne kategorije uporabnikov. Pred kratkim ste tako tudi Varstveno delovni centri dobili kratek vprašalnik, v katerem vas sprašujemo za neke ocene na to temo.

Linije medobčinskih preselitev uporabnikov institucionalnega varstva v VDC in CUDV

Hvala za pozornost