REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Nova Gorica

Predstavitev na temo: "REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Nova Gorica"— Zapis predstavitve:

1 REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Nova Gorica  Delpinova ulica 18 B, 5000 Nova Gorica REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Kranj Koroška cesta 19, 4000 Kranj, Slovenija Predstavitev pomanjkljivosti izvajanja obravnave v skupnosti (z vidika uporabnikov in z vidika koordinatorjev obravnave v skupnosti) Kaj osebam s težavami v duševnem zdravju otežuje možnosti kvalitetnega življenja v domačem okolju in kaj koordinatorjem obravnave v skupnosti otežuje organizacijo kvalitetnega življenja našim uporabnikom Nataša Novak, univ.dipl.soc.del., Petra Hafnar, univ.dipl.soc.del.

2 Kaj osebam s težavami v duševnem zdravju otežuje možnosti kvalitetnega življenja v domačem okolju?
DRŽAVNI SVET

3 NIZEK DOHODEK, REVŠČINA
Večina naših uporabnikov so prejemniki denarne socialne pomoči ali invalidskih pokojnin Sprememba socialne zakonodaje v letu 2012 (zmanjšanje pravic in znižanje dohodka, negativna je tudi plomba na premoženje, pozitivna izjema je varstveni dodatek) V istem letu je sovpadlo tudi nižanje pokojnin, ki se v letu 2013 povečuje zaradi varčevalnih ukrepov države Posledično uporabniki živijo na robu revščine ali v revščini in naprošajo za pomoč NVO (Rdeči križ, Karitas) DRŽAVNI SVET

4 (NE)ZAPOSLENOST Velik del naših uporabnikov je nezaposlenih
Ali so na ZPIZ-u pridobili 3. ali 2. kategorijo invalidnosti ali status invalida na komisiji ZRSZ. Primernih delovnih mest je premalo, kot tudi zaposlovanja delovnih invalidov, še težje je na novo najti zaposlitev za štiri ure, brez statusa premalo socialnih podjetij Del naših uporabnikov je bilo invalidsko upokojenih, ko so bili še zelo mladi (med 30 in 40 letom) Boljša obdobja - dodatni zaslužek zapleti kako se zaposliti oz. na kakšen način bi lahko opravljali delo (kakšna pogodba o zaposlitvi, zavarovanje) DRŽAVNI SVET

5 Neenak dostop do storitev - cenovna dostopnost in regionalna dostopnost storitev in programov
Otežen dostop do psihiatrične obravnave v bolj oddaljenih krajih od bolnice in s tem povezanih stroškov plačila prevoza ter slabe prometne povezave Iste težave se pojavljajo pri dostopu do programov NVO (urejanje subvencioniranega prevoza z avtobusnimi prevozniki) In tudi pri dostopnosti psihoterapevtov, tu še zraven cene storitev DRŽAVNI SVET

6 STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Pomanjkanje stanovanj, ki bi bili dostopni glede višine najemnine, pologa in varščine (Stanovanjski sklad RS in Nepremičninski sklad pri razpisu o dodelitvi neprofitnih stanovanj), porok zaradi premajhne pokojnine oz. dohodka Pomanjkanje novih oblik bivanja, npr. v lokalnem okolju z ustrezno podporo uporabniku v obliki novih projektov, eko kmetovanje ali eko vas Možnosti selitev v RS in pridobitev stanovanja oz. pravic (subvencije najemnine) DRŽAVNI SVET

7 DRUGE ZADEVE V POVEZAVI Z ZAKONODAJO IN INSTITUCIJAMI
Nepoznavanje zakonskih možnosti in neinformiranost glede možnosti, pravic na splošno (pravice in vloge, kje se uveljavljajo, v kakšnih rokih, na kateri instituciji) Različni pristopi, metode dela v isti instituciji, ki zbegajo (CSD) Menjave strokovnih delavcev na institucijah - kdo je zadolžen za uporabnika, lahko v enem letu, daljših ali krajših časovnih obdobjih In posledično dvom in nezaupanje v delo institucij DRŽAVNI SVET

8 Kaj koordinatorjem obravnave v skupnosti otežuje organizacijo kvalitetnega življenja našim uporabnikom? DRŽAVNI SVET

9 POMANJKANJE IZVAJALCEV NAČRTOV OBRAVNAVE V SKUPNOSTI
POMANKLJIVOSTI: Pokritost z nevladnimi organizacijami – ponekod slaba, velika oddaljenost Nevladne organizacije, ki delujejo v lokalnem okolju ne pokrivajo vseh potreb uporabnikov Pomanjkanje stanovanjskih skupin, ki bi bile prilagojene mladim s težavami v duševnem zdravju Premalo oblik pomoči namenjenih uporabnikom z dvojnimi diagnozami DRŽAVNI SVET

10 POSLEDICA: KOS izvajalci osebnih načrtov
POTREBA: Izvajalci načrtov obravnave v skupnosti DRŽAVNI SVET

11 SELITEV IZ INSTITUCIONALNEGA VARSTVA V DOMAČE OKOLJE IN POMANJKANJE VMESNIH IN ALTERNATIVNIH OBLIK BIVANJA POMANKLJIVOSTI: Izvajalcev, ki bi pomagali pri izvajanju preselitvenega načrta, nudili podporo uporabniku, je premalo Finančna šibkost naših uporabnikov POTREBA UPORABNIKOV: Več alternativnih oblik bivanja, možnost dodatnih virov financiranja samostojnega življenja DRŽAVNI SVET

12 FINANCIRANJE S STRANI OBČIN
TEŽAVA: Občine financirajo zavodsko oskrbo, bivanje uporabnikov v stanovanjski skupini pa po lastni presoji POTREBA UPORABNIKOV IN NAŠA ŽELJA: Večji posluh občin za financiranje:  načrtov obravnave v skupnosti,  stanovanjskih skupin,  drugih socialno varstvenih storitev (npr. pomoč na domu) DRŽAVNI SVET

13 ZAGOTAVLJANJE POMOČI PATRONAŽNE SLUŽBE NA DOLGI ROK
TEŽAVA: Zdravstvo postavlja omejitve pri zagotavljanju pomoči patronažne službe POSLEDICA: Nameščanje uporabnikov v IV DRŽAVNI SVET

14 PROBLEM SODELOVANJA PSIHIATROV V MDT
STANJE: Veliko več sodelovanja s strani psihiatrov kot v začetnem obdobju izvajanja KOS TEŽAVA: MDT zunaj bolnice ali ambulante DRŽAVNI SVET

15 SODELOVANJE Z IZVAJALCI SKUPNOSTNE PSIHIATRIJE
SITUACIJA: Različne izkušnje NAŠA ŽELJA: Dobro sodelovanje in konstruktivno dogovarjanje  nujno za dobro našega skupnega uporabnika DRŽAVNI SVET

16 OBREMENJENOST KOORDINATORJEV OBRAVNAVE V SKUPNOSTI
SITUACIJA: Število uporabnikov narašča, število zaposlenih KOS ostaja isto Kakovost storitve zaradi obremenjenosti DRŽAVNI SVET

17 HVALA ZA POZORNOST!   