PSIHOLOŠKA DIAGNOSTIKA Medicinska psihologija marec, 2008

Zgodovinski pregled Fiziognomika - na osnovi potez in oblik obraza do psihičnih lastnosti Frenologija - psihične moči vezane na določene predele v možganih Konstitucionalizem – zveza med temperamentom in splošno telesno zgradbo Kirologija – pomembnost zgradbe dlani Grafologija – pomen pisave

Psihometrija Je psihološka disciplina, ki se ukvarja s problemi meritev oz. merjenja psihičnih procesov.

Psihodiagnostika Namen psihološkega testa je v standardnih okoliščinah izzvati vedenje, ki ga ocenjujemo z diagnostičnimi kriteriji in primerjamo z vedenjem posameznikov v isti situaciji.

Psihodiagnostika v klinični praksi Uporaba psiholoških inštrumentov omogoča “merjenje” – ugotavljanje izraženosti določenih bolnikovih osebnostnih potez. Primerjamo bolnike med seboj z isto diagnozo ali skupine bolnikov z različnimi diagnozami.

Kliničnopsihološki pregled mišljenje čustvovanje vedenje

Klinično ocenjevanje – kaj je to? širši pojem kot testiranje (uporaba standardiziranih inštrumentov za opredelitev posameznikovih značilnosti in dosežkov) uporaba različnih postopkov in inštrumentov (za ocenjevanje otrokovega razvoja, psiholoških in psihopatoloških značilnosti) kritična analiza in klinična presoja – ključni pri ocenjevanju Simensson in Rosenthal, 2001

Tehnike spoznavanja v psihologiji intervju – usmerjena anamneza (simptomatika, sprožilni dogodki, osebnostna struktura, razvojni podatki) opazovanje Heteroanamneza psihometrični preizkusi (vprašalniki, ocenjevalne lestvice, skriningi) analiza izdelkov ekološko-vedenjsko ocenjevanje

Opazovanje naključno, v naravnem okolju strukturirano in sistematično v kontroliranem okolju

Test Je standardiziran postopek za vzorčenje vedenja in njegovo opisovanje in ocenjevanje s kategorijami in rezultati.

Vrste testov Testi znanja Testi sposobnosti Osebnostni preizkusi Testi za nevropsihološko ocenjevanje (senzorna, motorična, kognitivna, vedenjska raven)

Lastnosti dobrega testa Objektivnost: vsi testiranci enake okoliščine, rezultat neodvisen od testatorja Zanesljivost: s ponovitvijo dobimo podobne ali enake rezultate. Veljavnost: če meri tisto, kar želimo meriti. Občutljivost: merimo tudi majhne razlike med ljudmi. Standardiziranost: vrednosti odčitamo na merski skali in jo primerjamo z drugimi.

Klinično ocenjevanje - namen “diagnoza” šibka in močna področja bolnika, klienta načrtovanje intervencij spremljanje napredka evalvacija izidov Simensson in Rosenthal, 2001

Klinično ocenjevanje - proces problem hipoteza o naravi problema spreminjanje hipoteze testiranje hipoteze o problemu načrt intervencije

Področja ocenjevanja sposobnosti splošna inteligentnost razvoj čustvovanje vedenje spominski sistem izvršitvene (eksekutivne) sposobnosti pozornost, koncentracija zaznavne, konstrukcijske sposobnosti vizualno-motorične,…

Področja ocenjevanja razvoja Razvoj gibalnih sposobnosti Kognitivni razvoj Psihosocialni razvoj grobogibalne sposobnosti drobnogibalne sposobnosti pozornost procesiranje informacij spomin reševanje problemov govor čustveni razvoj temperament socialni razvoj sposobnosti prilagajanja Johnson in Blasco, 1997

Nevropsihološko ocenjevanje - 1 intelektualni procesi (motnje odvisne od lokalizacije lezije) pozornost (usmerjena, vzdrževana, deljena) vizualno procesiranje (vizuopercepcija, vizuospacialne in vizuokonstrukcijske sposobnosti)

Nevropsihološko ocenjevanje - 2 spomin (senzorni, kratkoročni, dolgoročni) procesiranje informacij

Nevropsihološko ocenjevanje - 3 izvršitvene (eksekutivne) funkcije (predvidevanje, selekcija ciljev, planiranje, organizacija, iniciativnost, izvajanje, samokontrola, uporaba povratne informacije, motnje intencionalnosti) emocionalne spremembe (ravnodušnost, nekontroliranje emocij,agresivnost, labilnost…)

Osebnostni testi - 1 Analitični: ugotavljamo posamezne, vnaprej določene osebnostne lastnosti. Vprašalniki - npr. ekstravertiranost-introvertiranost. Večja objektivnost “merjenja”. Problem – introspekcija, iskrenost.

Osebnostni testi - 2 Sintetični: nudijo podobo o celotni osebnosti. usmerjena anamneza, projekcijske tehnike Logika – bolj so dražljaji nestrukturirani, bolj oseba sebe projicira v odgovore.

Vrednotenje testnih rezultatov Kvantitativna analiza rezultatov Kvalitativna analiza rezultatov!!! Celostno razumevanje – biološke, psihološke, socialne značilnosti in interakcije med njimi!

Prognostična ocena Po diagnostični fazi sledi prognostična ocena za ugotovitev terapevtskih možnosti, izbiro terapevtske metode in določitev terapevtskih ciljev. Zaključi se s kliničnopsihološkim izvidom ali poročilom.

Psiholog v timu-1 Psiholog – študij psihologije na FF. Klinični psiholog - štiriletna specializacija klinične psihologije. Delovna mesta: ZD, bolnišnice, zasebniki, svetovalni centri.

Psiholog v timu-2 Izvaja psihodiagnostiko, psihoterapijo, rehabilitacijo, preventivo in je podpora zaposlenim.

Psiholog v timu-3 Različni pristopi: behavioristični (vedenjski) kognitivni psihodinamični humanistični

Psiholog v timu-4 Klinični psiholog – del multidisciplinarnega tima. Prispeva znanje o normalnem razvoju, o procesih doživljanja bolezni, psiholoških tehnikah pomoči, svetovanje. Osvetli kontekst bolnika in bolezni, motnje. Pomaga bolniku pri soočanju z boleznijo, ostalim članom v timu pomaga, da bolnika razumejo in obravnavajo celostno.

Optimalno sodelovanje je tisto, pri katerem je vsak strokovnjak samostojen in avtonomen pri svojem delu in vendar pri obravnavi bolnika upošteva vidike tudi ostalih strok.