Razmislek socialnih delavk o njihovi vlogi v procesu DI Red. prof. dr. Darja Zaviršek Fakulteta za socialno delo 16.5. 2017

Deinstitucionalizacija je nujna zaradi tega ker so Institucije prostorska segregacija ljudi/fizična in socialna ločitev od večinskega prebivalstva Institucija kot prostor nesvobode Institucija kot prostori stigme (Goffman, 1961), ki je družbena in osebna in vpliva na kognitivno raven; čustveno in na obnašanje osebe (Corrigan 2013) Institucija kot prostor institucionalnega nasilja in nasilja med stanovalci Institucija kot „zadnji dom“, kot prostor brez vrnitve.

Zaviršek, Krstulović, Leskošek, videmšek, poropat, bohinec, jeseničnik, pečarič (2015), Analiza sistema institucionalnega varstva in možnosti nevladnih organizacij zagotavljati storitve v skupnosti za uresničevanje deinstitucionalizacije v Sloveniji. YHD, Ljubljana. http://www.za- mdi.si/files/aktivnosti/Analiza%20final.pdf Perspektiva institucij/statistični pregled/deskriptivni popis stanja; Perspektiva uporabnic_kov: kako poteka njihov dan; ali DI poteka/ kaj so problemi/ njihove želje Socialne delavke?

SOCIALNO DELO, KI PODPIRA DEINSTITUCIONALIZACIJO Ne podpira več patološko-diagnostični model, ki ljudi deli po diagnozah in spodbuja nameščanje ljudi po institucijah glede na diagnoze namesto, da bi se osredotočil na posameznikove potrebe; Socialno delo nič več ne stabilizira sistema socialnega varstva, ki ga diktira država („ko mi bo to naročilo ministrstvo bom naredila!“); Socialno delo poudarja procese emancipacije posameznic in posameznikov v kontekstu; Socialne delavke/ci udejanjajo dejanske/konkretne človekove pravice, ne abstraktnih;

Vprašanja; 16.3. 2017; n=75 Kaj že obstaja v socialnem delu kot podpora procesu deinstitucionalizacije ? Kje vidite največje ovire v procesu deinstitucionalizacije na vašem področju/kjer delate/ v vaši lokalni skupnosti; Kako bi po vašem mnenju socialne delavke_delavci lahko podprli procese deinstitucionalizacije?

Kje vidite največje ovire v procesu deinstitucionalizacije Prvič, tematiziranje konteksta v katerem živimo, družbe in okolja: -»netolerantnost družbe on okolice«, (6); neozaveščenost (9), neznanje družbe in neinformiranost (7), »miselnost ljudi« (3); predsodki in stereotipi (15), diskriminacija (2), »nepripravljenost ljudi na spremembe« (2); »strah okolice« (8); ignoranca večine«; »Vse gre zelo počasi«.

Drugič, finančna sredstva: »Ni denarja za vzpostavitev dobrih kadrov« (13), DI je dražja kot institucionalno varstvo (12); »pomanjkanje sredstev«, »varčevanje«, »ni usposabljanja« (3); »kapitalistična miselnost«   Kombinacija prvega in drugega odgovora: »miselni preklop ljudi, ki odločajo o finančnih transferjih«

Tretjič, pomanjkanje kadra in pomanjkanje služb: »pomanjkanje kadra« (11); pomanjkanje podpornih storitev (7), pomanjkanje programov (7); ni izbire služb« (2); ni infrastrukture (3), pomanjkanje prostorov, »ni alternativ institucijam«; ni podpore družinam v skupnosti (2); Kombinacija prvega in tretjega razloga je, da so obstoječi programi tako zakoreninjeni, da ni prostora za nič novega: »zakoreninjenost programov«.

Četrtič, ovira je sam posameznik, oz pomanjkanje njegovih virov: »slaba socialna mreža posameznika za življenje v domačem okolju, 7, slaba mreža oblik pomoči na vaseh, v hribih (2); »ovira so svojci,ki člana želijo namestiti v DSO« (2);

Petič; ovire, ki se specifično nanašajo na socialno delo, ali na socialne delavke_ce: »pomanjkanje znanja socialnega dela (8); »ni individualnega dela v institucijah« (2), »ovire so v glavah socialnih delavcev«( 4); »izguba pozicije nadmoči v odnosu do pomoči potrebnih«; »utrujeni socialni delavci«; ni angažiranosti; socialne delavke nimajo moči, večja moč socialnih delavcev; Šestič, zakonodaja : Zakonodaja je toga; »prepočasno prilagajanje sistema, politike, ki bi omogočalo IF, da bi posameznik izbral sam“.

Kako bi po vašem mnenju socialne delavke_ci lahko podprli procese deinstitucionalizacije? Največ odgovorov se je nanašalo na strukturo/kaj se mora spremeniti: -ozaveščanje (11); ni pa povsem jasno koga, uporabnikov, svojcev, osebja, ljudi v širšem smislu? -odpravljanje stereotipov (6); »usposabljanje, poučevanje ljudi; »glasno opozarjanje na negativne plati institucionalizacije« ; sodelovanje stroke in prakse; »da bi se več govorilo in s tem prispevalo k spremembam politike in sistema na tem področju«; povezovanje z društvi«; »opozarjanje na ovire, ki preprečujejo samostojno življenje«; »združevanje strok«; UTD.

Drugi sklop odgovorov se je nanašal na delo z uporabniki in samorefleksija: »opolnomočenje uporabnikov, staršev, svojcev (6); »Več individualnega dela s konkretnim uporabnikom« (3); »empatija« (2); »osebni spremljevalci«; da pri sebi začnemo gojiti dejstvo, da je vsak vreden spoštovanja«; »socialne delavke so iznajdljive, a imajo preveč dela«;«delati v korist osebe, ne izbrati tega, kar je najlažje za strokovne delavke« (4); »institucionalizacija je najlažja rešitev«; »socialni delavci ubogamo diskurz gospodarja«; »v socialnem delu mora biti pripravljenost na spremembo utečenih postopkov dela«; »bolj humano delo z ljudmi« (2); »krepitev mreže posameznika, ki potrebuje pomoč« (3);»osebna asistenca«; »da storitve prilagajamo potrebam uporabnikov« (3); »da slišijo uporabnika«; »zagovorništvo«; »Nameščanje v zavod bi tudi v praksi morala biti zadnja opcija, prej bi morale biti izčrpane vse druge.«; »zagotoviti, da bi ljudje lahko ostali v svojem okolju«; Povezovanje z lokalno skupnostjo, več SD na terenu, nudenje pomoči na terenu (2);

Izobraževanje: »več znanja, študija, preučevanje dobrih praks iz tujine«; (4); »bolj bi se morali informirati, kaj se dogaja na tem področju (2); Moč SD »večja moč SD; »SD naj pokaže več samoiniciativnosti (3);«združevanje SD za pojavljanje v medijih (5); »aktivizem in večja angažiranost« (4); »moralni pogum«; ustvariti kritično maso za pritisk«; »več skupnostnih akcij« (4);

Kaj je izostalo? Stigma, kot je ena najpomembnejših ovir pri okrevanju Uničujoče vpliva na samopodobo in samozavest osebe; Zniža učinkovitost človeka Preprečuje, da bi človek poiskal strokovno pomoč in službe, ki bi mu bile v pomoč Stanovanje Zaposlovanje Izobraževanje Podpora uporabnikov med seboj Podpora svojcem

NASPROTOVANJE DI Od 75 oseb je 6 oseb izrazilo nasprotovanje DI: -ena, ki je dejala, da je vse tako kot je v redu, da spremembe niso potrebne; ZANIKANJE -2 osebi sta bili mnenja, da se vse to že dela; »že delujemo«; »vsak že dela s svojim pristopom«; NAIVNOST/ZATISKANJE OČI PRED RESNIČNOSTJO -Zavodi so v redu, so potrebni in primerni, potrebno je le spremeniti metode dela v zavodih. NEZNANJE V ZVEZI Z DELOVANJEM INSTITUCIJ -Oseba, ki ne ve nič o institucionalizaciji in o DI; BREZBRIŽNOST/UPORABA NEZNANJA KOT IZGOVOR; -Oseba, ki je poudarjala, da brez raziskave, ki bi ugotovila, kaj bi DI prinesla s seboj«, ne podpira DI. LAŽNI PROFESIONALIZEM/BIROKRATIZEM.