Družinska pismenost nekoč in danes

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
VPLIV RELIGIJE NA EKONOMSKO USPEŠNOST
Advertisements

USTVARJALNOST.
IZVAJALEC: CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA P O R T O R O Ž
Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja
TEMPERAMENT IN OSEBNOST V ZGODNJEM OTROŠTVU
PROGRAM ETIKA IN VREDNOTE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU v OŠ Ivana Skvarče
Podpora dijakom priseljencev Mojca Jelen Madruša, OŠ Koper, strokovna koordinatorica projekta „Izzivi medkulturnega sobivanja“ Ljubljana, 18. december.
Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
Ti, ki berejo, ti, ki nam pripovedujejo, kaj berejo,
DEVETLETNI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
Razvijanje domoljubja s pomočjo kulturne dediščine
Mag. Boris RUŽIČ, univ. dipl. inž. el. Inšpektor – višji svetnik
ANALIZA IZVAJANJA FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA V OE SLOVENJ GRADEC
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
WELLNESS TURIZEM V OKVIRU ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA
Lepo pozdravljeni na predstavitvi
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
ODLIČNE UNIVERZE SODELUJEJO Z OKOLJEM
Kurikulum v Veliki Britaniji
Urška Nikoletti, 2. Ma-ra mentorica: dr. Irena Nančovska Šerbec
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
IZRAELSKI KURIKULUM Adriana Jordan.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
PISA 2009 z vidika značilnosti učencev
NOVOMEDIJSKI PRISTOPI V IZOBRAŽEVANJU
Interdisciplinarni doktorski študijski program VARSTVO OKOLJA
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
PAJEK ZA ZAČETNIKA Tinej Žnuderl.
MLADI RAZISKOVCI dr. Mitja SLAVINEC
Kultura in klima organizacije
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
Prenos znanja in dejavnosti informiranja
Števila … 5.
Vprašanja pri izvajanju samoevalvacij na Univerzi v Mariboru
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
GRADBENIŠTVO PRED 200 LETI KAKŠNA SO BILA NOVA MESTA
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic - 2
Ozaveščanje o Direktivi o okoljski odgovornosti v Sloveniji
STAREJŠI V SLOVENIJI.
dr.Tanja Podbevšek, uni.dipl.ing.
EVROPA ZA DRŽAVLJANE LETO 2009 EVROPSKO LETO
KDAJ SE JE POJAVILA KNJIGA
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
Morala vzgoja II.
Predstavitev projekta PPF II
MEDPREDMETNA POVEZAVA geografija - angleščina
Zasvojenost z raČunalnikom
Iris Kravanja Šorli OŠ Martina Krpana Ljubljana
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Alenka Podlogar
USTVARJALNOST.
PROJEKTNA NALOGA PRI PREDMETU INFORMATIKA
NOVE OBLIKE SODELOVANJA V DOBI DIGITALNE TRANSFORMACIJE KMETIJSTVA
Dr. Samo Rugelj 21. maj, 2014 NEKAJ PREMISLEKOV O VREDNOTENJU KAKOVOSTI KNJIG ZA ODRASLE NA SLOVENSKEM dr. Samo Rugelj 21. maj,
SPLETNA STRAN SKUPINE V VRTCU KOT OBLIKA SODELOVANJA S STARŠI
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Uporaba mikropodatkov Ankete o delovni sili v študijske namene
PRAVICE OTROK.
Posvet „Kako bolje sodelovati v občini Cerknica“
COMENIUS Active Citizenship through Fairy Content Tales (ACT-FACT)
DRUŠTVO POHODNIKI TRIGLAV NOVA GORICA
(moderira mag. Pavla Karba, ZRSŠ)
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
Izobraževanja za zaposlene v turizmu in gostinstvu
»ACE THE CASE« masterclass
Polno znanja!.
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ
PREBERI IN RAZMISLI. V naš razred je prišel deček. S starši se je priselil iz Bosne, iz Sarajeva. Majhen je, temnopolt in skromno oblečen. Težave ima s.
Zapis predstavitve:

Družinska pismenost nekoč in danes Livija Knaflič livija.knaflic@guest.arnes.si

1. Kaj je družinska pismenost? Družinska pismenost so dejavnosti, navade in stališča povezani z rabo pismenosti v družini. (V osnovi teh dejavnosti so branje, pisanje in računanje.)

2. Od kdaj obstaja družinska pismenost? Družinska pismenost je ena od oblik medgeneracijskega učenja v družini in obstaja od nastanka človeške družbe. Starši so vedno učili svoje otroke v skladu s tradicijo in potrebami. Družinsko učenje je omogočilo prenos znanja in kulture iz roda v rod ter ohranjanje kulturne dediščine.

3. Kaj je cilj družinske pismenosti? Cilj je zvišanje ravni pismenosti pri vseh družinskih članih. (To je izboljšanje veščin branja, pisanja in računanja, rabe informacij, kritičnosti itn.)

4. Kaj je program družinske pismenosti? Programi družinske pismenosti so različni izobraževalni prijemi s ciljem, da spodbudijo ali naučijo starše, kako v družinsko življenje vnašati dejavnosti, ki izboljšujejo pismenost, ter kako pritegniti k sodelovanju vse družinske člane.

5. Komu je namenjen program družinske pismenosti? Program družinske pismenosti je namenjen odraslim članom družine. Ciljna skupina so manj izobraženi starši, ki ne morejo slediti zahtevam sodobne pismenosti in računalniške tehnologije.

6. Kakšne so značilnosti programov družinske pismenosti? Značilnosti programov so odvisne od udeležencev. Izvedbe programov se prilagajajo sestavi skupine (samo odrasli ali odrasli in otroci), starosti otrok, trajanju programa in vsebinam, ki se bodo obdelale z udeleženci.

7. Kaj so izhodišča programov družinske pismenosti? Programi družinske pismenosti slonijo na: naravni danosti, da so starši otrokovi prvi učitelji, raziskavah, ki kažejo, da boljša pismenost staršev prispeva k boljši pismenosti otrok, visoki motivaciji staršev povezani z opismenjevanjem otrok.

8. Kakšni so učinki programa družinske pismenosti? Udeleženci izpostavljajo naslednje učinke: straši se počutijo bolj kompetentne in motivirane za delo z otroki, spoznavajo nove načine poučevanja, prenašajo dobre izkušnje na druga področja družinskega življenja.

9. Kdaj je nastal prvi program družinske pismenosti v Sloveniji? Prvi program družinske pismenosti je bil “BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ – BIPS”, nastal je na Andragoškem centru Slovenije 1999. leta.

10. Zakaj posvečamo toliko pozornosti družinski pismenosti in programom družinske pismenosti? Družinska pismenost je eden od načinov za izboljšanje pismenosti prebivalstva. Potrebe po boljši pismenosti nastajajo zaradi: razvoja novih računalniških tehnologij, deleža prebivalstva, ki se je šolal krajši čas in ne more slediti novim oblikam pismenosti, priseljevanja družin in razvoja pismenosti v jeziku novega okolja.