DRŽAVNI SVET Ljubljana, 21.09.2009 "USMERITEV RAZVOJA ŽIČNIŠKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI DO LETA 2017" DRŽAVNI SVET Ljubljana, 21.09.2009

Sprejem dokumenta Vlada Republike Slovenije je dokument sprejela na svoji 42. redni seji dne 03. 09. 2009

Temeljni razvojni dokument za spodbujanje žičniške dejavnosti pri nas z naslovom »Usmeritev razvoja žičniške dejavnosti v Republiki Sloveniji do leta 2017« obravnava žičniške centre v okviru turistične dejavnosti kot celote. Temeljni strateški cilj je opredeljen kot zagotavljanje dolgoročne ekonomske uspešnosti žičniške dejavnosti ob smotrnem gospodarjenju s prostorom kot redko dobrino; ta je dosegljiv s prostorskim, poslovnim ali kapitalskim povezovanjem obstoječih žičniških centrov in ustvarjanjem turističnih destinacij v gorskem svetu. Potrebna je izvedba ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti ponudbe novih in obstoječih žičniških centrov ob upoštevanju sprejemljivih širitev glede na okoljske in prostorske možnosti.

Žičniški centri v Sloveniji 87 žičniških centrov 79 upravljavcev

več kot 25 milijonov prevozov Število obiskovalcev poleti narašča in v nekaterih destinacijah že dosega zimskega več kot 25 milijonov prevozov

Turistični promet v Sloveniji 2006 in delež žičniških centrov Skupni prihodek 2006 v milijardah € kot % skupnega turističnega prometa Skupni turistični promet v letu (ocenjen) 2,7 100% Skupni prihodek vseh poslovnih subjektov v Sloveniji (gostinska dejavnost) 1,0 37% Skupni prihodek vseh poslovnih subjektov okoli vseh žičniških centrov (gostinska dejavnost, krog 5 km 0,182 6,7% Skupni prihodek upravljavcev žičniških centrov (87) 0,063 2,3% Skupni prihodek poslovnih subjektov in upravljavcev žičniških centrov 0,245 9,0%

Žičniške naprave so po ZŽNPO v javnem interesu zaradi njihovega pomena: za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti; za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območij; za smotrno in okolju prijazno rabo prostora in zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Skupine žičniških centrov diskriminantna analiza 3. skupina: imajo v povprečju slabo razvite žičniške naprave in smučišča, malo naprav, malo smučarskih prog itn., v okolju, kjer so locirani, je dovolj prenočitvenih kapacitet in so locirani v razvitih turističnih destinacijah in predstavljajo dodatno turistično ponudbo. skupina: nadpovprečno razvite žičniške naprave in smučišča, v njihovi bližini so lociran nadpovprečne prenočitvene zmogljivosti in so že ali pa bi lahko v prihodnje bili del določene turistične destinacije. 4. skupina: imajo v povprečju slabo razvite smučarske naprave in smučišča: zgolj eno ali dve žičniški napravi, kratke smučarske proge, majhna površina smučišč, v njihovi okolici skorajda ni lociranih prenočitvenih kapacitet in služijo predvsem lokalnim potrebam. 2. skupina: v povprečju dobro razvite žičniške naprave in smučišča, v njihovo bližini ni zadostnih prenočitvenih zmogljivosti in še niso del turistične destinacije.

Ocenjen investicijski potencial žičniških centrov Razvojni cilji Za izboljšanje učinkovitosti je potrebno: vzpostaviti destinacijski management, povečanti investicije v trženje, zagotavljati večje števil prenočitvenih kapacitet v turistični destinaciji in izkoriščati sinergijske učinke povezovanja. Ocenjen investicijski potencial žičniških centrov do leta 2017 (v €)  Krediti Državna pomoč  Skupaj Skupina 1 56.337.306 24.144.560 80.481.866 Skupina 2 5.843.173 2.504.217 8.347.391 Skupina 3 12.190.254 5.224.395 17.414.649 Skupaj 74.370.734 31.873.172 106.243.906 Za izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti žičniške ponudbe obstoječih žičniških centrov so potrebni naslednji ukrepi: pravočasno obnavljanje žičniških naprav, zagotavljanje urejenih smučarskih prog, povečanje žičniških kapacitet z novimi napravami, izboljšanje podporne prometne in turistične infrastrukture ter zagotavljanje integralnega turističnega proizvoda.

FINANČNI UKREPI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA ŽIČNIŠKE DEJAVNOSTI Posredni finančni ukrepi so: spodbujanje smučarskih šol in zimskih športnih dni v okviru Ministrstva za šolstvo in šport; večje davčne obremenitve za prenočitvene kapacitete, ki niso ustrezno izkoriščene (»mrzle« postelje v zasebnih apartmajih, počitniških stanovanjih, počitniških hišah); vzpostavljanje pogojev za učinkovitejše zaposlovanje sezonske delovne sile. Neposredni finančni ukrepi: finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izgradnjo turistične in žičniške infrastrukture s smučišči (prenočitvene kapacitete, žičniške naprave in oprema za smučišča) za poslovne subjekte; finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izgradnjo turističnih objektov s prenočitvenimi kapacitetami (zasebne turistične sobe in apartmaji) za fizične osebe; davčne vzpodbude lokalnemu prebivalstvu za odpiranje turističnih sob in apartmajev; subvencioniranje obrestnih mer za kredite, namenjene dvigu kakovosti ponudbe in izgradnji dodatne turistične ponudbe; neposredna državna pomoč lokalnim skupnostim, javnim zavodom in društvom za vzdrževanje in obratovanje lokalnih žičniških centrov.

S K L E P I Vlada RS je sprejela »Usmeritev razvoja žičniške dejavnosti v Republiki Sloveniji do leta 2017«. Za uveljavitev usmeritev je potrebno: podrobnejše opredeliti skupne temeljne procesne faze trajnostnega integriranega razvoja za gorske turistične destinacije, vključiti okoljsko in prostorsko presojo, kot predhodnico podeljevanju koncesije za graditev žičniške naprave in posebno pozornost posvetiti žičniškim napravam, ki javni prevoz potnikov opravljajo celo leto (žičniške naprave kot javni prevoz). Izdelavo zgornjih nalog v sodelovanju izvedejo MOP, MzP in MG, po potrebi pa se vključujejo tudi drugi institucionalni subjekti in strokovna združenja.

Hvala za vašo pozornost!