Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI

Predstavitev na temo: "Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI"— Zapis predstavitve:

1 Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI
Smiselnost privatizacije javnih podjetij Samo Jereb

2 Teme prispevka Prispevek je namenjen predstavitvi:
izbranih problemov pri poslovanju javnih podjetij in javnih skladov izzivov, s katerimi se bo računsko sodišče ukvarjalo v prihodnje pogleda na smiselnost privatizacije javnih podjetij

3 Ugotovljene napake Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 32. člen ZR: “Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev ter drugih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove iztržljive vrednosti oziroma realne vrednosti.” 43. Člen ZR  Soglasje ustanovitelja – nepridobitev soglasja ne pomeni, da so sredstva pravilno vrednotena Potrebno presojati pošteno vrednost oziroma vrednost pri uporabi (vsa sredstva ne sodijo v denar ustvarjajočo vrednost)

4 Ugotovljene nepravilnosti – javna podjetja
Podelitev izvajanja GJS Potrjevanje situacij za neopravljena gradbena dela Izplačevanje plač direktorjem javnih podjetij (občinska in državna) Izplačevanje plač upravam družb v večinski lasti Izplačevanje povračil stroškov v zvezi z delom v javnih podjetjih (Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov)

5 Ugotovljene nepravilnosti – javni skladi
Določitev namenskega premoženja (javne ustanove) 12. Člen ZJS: »denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje, ki je po svojih lastnostih primerno za zagotavljanje namena javne ustanove Nepremičnine in oprema?? B) Ločeno izkazovanje namenskega premoženja Revidirani javni skladi v letih 2005 in 2006 nimajo ločenega poslovanja z namenskim premoženjem, kljub obveznostim v ZJS (evidentiranje, ločen račun, posebna ureditev naložbenja prostega NP itd.) in opravljenim revizijam letnih poročil s posebej izdelanim mnenjem revizorja Opozorilo ustanoviteljem naj opravljajo boljši nadzor pred izplačilom sredstev skladom in ponovno preverijo ustreznost opredelitve namenskega premoženja.

6 Izzivi v prihodnje ureditev izvajanja GJS v prihodnje (privatizacija izvajalcev GJS in JZP); urejanja oblikovanja in nadzora nad cenami komunalnih storitev; okrepiti nadzor nad delovanjem javnih skladov ter izvrševanja ustanoviteljskih pravic pri javnih skladih; okoljske revizije: izvajanje mednarodnih sporazumov Izvajanje in smiselnost sprejete zakonodaje uvedba načel trajnostnega razvoja privatizacija področje telekomunikacij, jeklarskega sektorja, bančništva, program umika KAD in SOD iz gospodarstva, privatizacija izvajalcev GJS

7 Smiselnost privatizacije javnih podjetij
Namen javnih podjetij: Izvajanje dejavnosti, ki se sicer lahko izvajajo kot gospodarske dejavnosti, vendar se zaradi določenih značilnosti izvajajo v pogojih monopola: Naravni monopol zaradi: - tehničnih ovir za vstop - pravnih ovir za vstop Namen bo država dosegla v kolikor bo preprečila, da bi izvajalec GJS izkoriščal monopolni položaj za ustvarjanje presežnih dobičkov!

8 Največja nevarnost? Prenos “javnega monopola” v “zasebni monopol”!!!
= privatizacija vsekakor ni smiselna! Zasebni izvajalec bo izkoristil vsako možnost za dodatni dobiček, ki se mu bo ponudila.

9 Pomembna presoja ustreznosti
Cena JP ≥ Cena ZP ob upoštevanju kvaliteta GJS v ZP ≥ kvaliteti GJS v JP Dobiček mora biti rezultat učinkovitejšega izvajanja GJS, ne pa izkoriščanja monopolnega položaja.

10 Kako zmanjšati tveganje?
Ustrezna regulacija dejavnosti (tako s standardi izvajanja dejavnosti kot pri nadzoru nad cenami) Z odstranitvijo ovir za vstop

11 Regulacija dejavnosti
Standardi za izvajanje dejavnosti (večinoma so, vendar se še ne dosegajo - Pravilnik o pitni vodi – leto 2006, praznjenje greznic itd.) – Odloki občin se sprejemajo na predlog izvajalcev?!? Normativi za izvajanje dejavnosti (večinoma jih ni?) Nadzor nad cenami – npr. občinske GJS – Pravilnik o cenah iz l 2004 (se ne uporablja) – Uredbe o oblikovanju cen (05 in 06) so le začasne? Nadzor ni ustrezen – potrebna je strokovna in ne politična presoja vlog za povišanje cen oziroma ocene gospodarnosti za izbiro koncesionarja – vzor GJS na državni ravni – Agencije! Do vzpostavitve ustreznega strokovnega organa privatizacija ni smiselna.

12 Odstranitev ovir za vstop
Zmanjšanje pogajalske moči izvajalcev GJS z odstranitvijo vzroka monopola – lastništvo infrastrukture Izvajanje GJS je le vzdrževanje in upravljanje obstoječih objektov – za to pa ni potrebno lastništvo Izjema – prave koncesije – izgradnja infrastrukture z zasebnimi viri – pa še ta infrastruktura se prenese v last občin po koncesijski dobi Nevarnost – občine niso ustrezno usposobljene za načrtovanje in investiranje v infrastrukturo (skupne občinske uprave za upravljanje infrastrukture?) Nevarnost – prenos infrastrukture v last izvajalcu GJS in potem privatizacija le-tega.

13 Odstranitev ovir za vstop
Privatizacija izvajalcev GJS ni smiselna, če imajo infrastrukturo v lasti – neodvisno od regulacije v primeru slabega poslovanja ni mogoče zamenjati izvajalca brez velikih težav Mogoča pod pogoji: ustreznih pravnih podlag za izvajanje dejavnosti ustreznega nadzora nad cenami (normativi) usposobljenega regulatorja ohranitve lastništva nad infrastrukturo v lasti države ali občin in s tem vzpostavitvijo konkurenčnega trga izvajalcev GJS