Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji: stanje in perspektive

Predstavitev na temo: "Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji: stanje in perspektive"— Zapis predstavitve:

1 Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji: stanje in perspektive
Mojmir Mrak Ekonomska fakulteta Ljubljana 19 oktober 2005

2 Struktura predstavitve
Uvod Evolucija JZP v Sloveniji JZP stanje v Sloveniji danes Razlogi za izredno slabo JZP stanje v Sloveniji JZP kot nekakšna “magična rešitev” za financiranja investicij Potrebni pogoji za vzpostavitev aktivnega programa JZP Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji

3 A. Uvod Ni splošno sprejete definicije JZP
Ključni elementi koncepta JZP so: Zasebni sektor na osnovi pogodbe z javnim sektorjem opravlja storitve / izgradi objekt Tveganja so razdeljena med javni in zasebni sektor; vsak od njiju pokriva tista tveganja, ki jih obvladuje Običajno se nanaša na razvoj infrastrukture V prispevku bo govora o JZP kot možni obliki financiranja projektov

4 B. Evolucija JZP v Sloveniji
Pred razpadom SFRJ – že govora o JZP Prva polovica devetdesetih let – za JZP pogoji še pogoji niso bili vzpostavljeni “Country risk” Slovenije visok Avtocestni križ kot največji infrastrukturni objekt v Sloveniji se je financiral “klasično”, čeprav JZP tudi omenjan Druga polovica devetdesetih let – dominacija “tradicionalnega” financiranja; izvajanje JZP povsem stihijsko Nesistematična izvedba posameznih JZP projektov Povečan načelen interes za JZP – FIAS študija

5 B. Evolucija JZP v Sloveniji (II)
Obdobje – Načelna politična podpora vendar, žal, s figo v žepu Koalicijska pogodba poudarila vlogo JZP Pripravljen osnutek zakona, ki pa po več letih ni bil usklajen niti v vladi Veliko idej o projektih vendar brez realizacije Leto 2005 – Ponovljena načelna politična podpora Veliko govora o zakonu, vendar še nič Najnovejši predlog Odbora za reforme

6 C. JZP stanje v Sloveniji danes
Slovenija je vsestransko zaostala država na JPZ področju; to potrjuje študija Price Waterhouse Coopers-ova Imamo nekaj realiziranih JZP projektov samo na enem področju (čistilne naprave) Smo ena redkih EU držav, ki nima nobenih strateških usmeritev na JZP področju Smo ena redkih EU držav, ki ni še nič naredila na vzpostavitvi institucionalnega okvira za JZP

7 D. Razlogi za slabo JZP stanje v Sloveniji
Politika de-facto ni nikoli sprejela zasebnega sektorja kot partnerja; želela ga je obvladovati “Value for money” princip ni dovolj prisoten pri odločanju o javnih sredstvih Premalo slab javno finančni položaj države Nezainteresiranost linijskih ministrstev Neusposobljenost administracije za pogajanja z zasebnim sektorjem Različni strokovni pogledi na koncept in vsebino zakonskega okvira Negativni demonstracijski učinek

8 E. JZP kot nekakšna “magična rešitev” za financiranje investicij
Investicijske potrebe Scenarij naložbenih potreb možnosti Obseg % BDP SKUPAJ 969,5 8,7 570,0 5,1 Energetika 242,6 2,2 134,1 1,2 Promet in zveze 528,1 4,7 391,2 3,5 Komunalna infrastruktura 198,8 1,8 44,7 0,4 Javnofinančne omejitve - GSP

9 F. Potrebni pogoji za vzpostavitev aktivnega programa JZP
Politična podpora na najvišjem nivoju; JZP potrebno stimulirati, ne le tolerirati Priprava strategije vključevanja JZP; diskusija v parlamentu V katerih sektorjih si želimoJZP Katere oblike JZP želimo Priprava zakonodajnega okvira; ni nujen, je pa koristen Mora podpirati zasebna vlaganja, ne pa jih oteževati Mora biti usklajen z drugimi domačimi in EU pravili Formiranje institucionalne podpore

10 G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji
Institucionalizacija JZP = formiranje standardiziranega modela JZP promoviranega s strani države ter izvajanega s širokim spektrom dejavnosti Izkušnje v svetu kažejo, da je formiranje učinkovite JZP enote ključnega pomena za uspešen razvoj JZP v državi Subjekt profesionalne usposobljenosti Promotor koncepta Vir strokovnega usposabljanja uslužbencev v javnem sektorju

11 G. Koncept institucionalne ureditve JZP Sloveniji (II)
Lociranje JZP enote v MF je jasen signal, da država misli resno s konceptom in da le-ta postaja del javnih financ Trije osnovni modeli institucionalne organizacije JZP Močno “centralizirana” oblika Močno “decentralizirana” oblika “Kombinirana” oblika

12 G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji (III)
Predlog institucionalizacija JZP v Sloveniji temelji na “kombiniranem” modelu Možnost boljše koordinacije Potencial za razvoj centra odličnosti Hitrejše uveljavljanje sprejetih odločitev Večja konsistentnosti politik med posameznimi sektorji Prilagojenost potrebam različnih sektorskih ministrstev in lokalnih skupnosti Predlog vključuje formiranje Centralne JZP enote na MF Ene / dveh sektorskih JZP enot na linijskih ministrstvih Svetovalnega telesa za JZP

13 G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji (IV)
Naloge centralne JZP enote - politike in projekti Pripravljanje politik, procedur in priročnikov Formiranje/vzdrževanje interesa privatnega sektorja Izobraževanje / izmenjava informacij o JZP v upravi Pomoč sektorskim JZP enotam, linijskim ministrstvom ter lokalnim skupnostim pri iskanju JZP rešitev Vzdrževanje dialoga z zainteresiranimi skupnostmi Zagotavljanje operativne pomoči tistim linijskim ministrstvom, ki ne bodo imela sektorskih JZP enot Informiranje in razvijanje novih JZP priložnosti Zagotavljanje pogojev za vzpostavitev “pipeline-a” JZP projektov

14 G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji (V)
Naloge sektorske JZP enote – projekti Vodenje procesov identifikacije JZP projektov v sektorju in njihovega razvoja Vzdrževanje dialoga s partnerji ključnimi za JZP projekt Organiziranje / koordiniranje potrebne tehnične ekspertize za sektorske projekte Oblikovanje / vzdrževanje primernega “pipelinea” projektov v sektorju Naloge Svetovalnega telesa za JZP Svetovanje centralni JZP enoti pri ključnih usmeritvah JZP politike Komuniciranje z javnostjo