STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012 – 2016

Predstavitev na temo: "STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012 – 2016"— Zapis predstavitve:

1 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012 – 2016
POGLED V 2013 in NAPREJ Mag. Mateja Tomin Vučkovič, sekretarka Vodja sektorja za turizem Direktorat za turizem in internacionalizacijo Ljubljana,

2 Slovenski turizem v letu 2012
Prihodi Prenočitve Število Rast 12/11 Skupaj +2,5 +1,3 Domači -3,3 -4,9 Tuji +5,8 +5,7 Top 5 držav 2012 Prenočitve (%) Delež Rast Italija 16,7 -5,0 Avstrija 12,2 +3,2 Nemčija 11,9 +7,0 Ruska federacija 6,1 +36,3 Nizozemska 5,1 +26,3 Skupaj delež 51,7 Najvišje stopnje rasti prenočitev, 2012: Ruska F.: +36,3 % Nizozemska: +26,3 % Ukrajina: +22,4 % Švedska: +17,9 % Potrošnja tujih turistov, 2012 + 2,8 % ° 3,3 mio prihodov turistov ° 9,5 mio prenočitev ° 12 % BDP ° 40 % izvoza storitev ° 13 % zaposlenih Turizem danes ° 2,0 mrd EUR potrošnja tujih turistov Vir: UNWTO, OE, UMAR, ETC. SURS (podrobni podatki).

3 Priliv iz naslova izvoza potovanj
JAN - DEC 2012: € +2,8% Vir: Banka Slovenije 

4 Prihodi, nočitve, priliv 2004-2012
Vir: SURS, Banka Slovenije 

5 Turizem v svetu in pri nas
Turistična potovanja in prilivi iz naslova potovanj v letu 2012: Svet Evropa (EU) J in Mediter. Evropa Slovenija Mednarodna potovanja 1,035 mrd turistov 534,2 mio (400,2 mio) 191,1 mio (0,20% mednarodnih potovanj) Povprečna rast prihodov tujih turistov + 4 % (40 mio več kot 2011) + 3,4% (+ 2,4%) + 2,2 % +5,8 % Vir: UNWTO, SURS Do konca leta 2030 bo potovalo 1,8 mrd turistov (ocena UNWTO).

6 Vir: UNWTO Tourism Highlights, 2013 Edition

7 Vir: UNWTO Tourism Highlights, 2013 Edition

8

9 Izjava generalnega sekretarja UNWTO
Generalni sekretar UNWTO Taleb Rifai je dejal: „V tej aktualni gospodarski negotovosti je turizem ena izmed nekaj gospodarskih dejavnosti na svetu, ki se močno razvija, je gonilna sila gospodarskega razvoja v manj razvitih in razvitih državah, ki ustvarja zelo potrebna delovna mesta. Zato moramo zagotoviti, da bo turistični sektor podprt z ustreznimi nacionalnimi politikami in težiti k znižanju obstoječih preprek, kot so komplicirani vizumski postopki, naraščajoče posredno obdavčenje in omejena dostopnost.“

10 Turizem danes Slovenski turizem v letu 2013
(jan-sept) (Vir: SURS, 1-8 končni podatki; 1-9 začasni podatki) 2013 (jan-sept) Prihodi Prenočitve Rast 13/12 Skupaj +1,8 +0,3 Domači -2,5 -4,2 Tuji +4,0 +3,2 Top 7 držav 2013 (1-8) Prenočitve (%) Delež Rast Italija 15,0 -3,2 Nemčija 11,4 -1,8 Avstrija 10,8 +0,8 Hrvaška 5,7 -2,4 Nizozemska +5,3 Združeno kraljestvo 5,0 +10,6 Francija 4,2 +1,6 Skupaj delež 58,7 Najvišje stopnje rasti prenočitev, 2013 (1-8): Brazilija: +60,4 % Malta: +55,2 % Koreja: +45,5 % Izrael: +34,4 % Kitajska: +32,4 % Potrošnja tujih turistov, 2013 (1-8) - 1,13 % ° 3,3 mio prihodov turistov ° 9,5 mio prenočitev ° 12 % BDP ° 40 % izvoza storitev ° 13 % zaposlenih Turizem danes ° 2,0 mrd EUR potrošnja tujih turistov Vir: UNWTO, OE, UMAR, ETC, SURS (podrobni podatki).

11 Strategija razvoja slovenskega turizma
2012 – 2016 (v letu 2013) Cilj razvoja slovenskega turizma (jan - sept 2013): povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev): število prenočitev: 2 % = število turistov: 4 % = priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 %-8 % =

12 Strategija razvoja slovenskega turizma
2012 – 2016 (v letu 2013) Cilj razvoja slovenskega turizma (jan - sept 2013): povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev): število prenočitev: 2 % = + 0,3% (tuji + 3,2%) število prihodov turistov: 4 % = + 1,8% (tuji +4,0%) priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 % - 8 % = - 1,13% (jan-avg). Vir: SURS

13 Vključevanje deležnikov
V procesu priprave strategije in v procesu predstavitve osnutka strategije morajo biti vključeni vsi ključni turistični akterji v Sloveniji, saj mora strategija v končni fazi predstavljati usklajen dokument vseh treh deležnikov turističnih interesov v državi (5. člen ZSRT).

14 Vključevanje deležnikov
V procesu priprave strategije in v procesu predstavitve osnutka strategije morajo biti vključeni vsi ključni turistični akterji v Sloveniji, saj mora strategija v končni fazi predstavljati usklajen dokument vseh treh deležnikov turističnih interesov v državi (5. člen ZSRT).

15 Strategija razvoja turizma 2012-2016
Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma Deklaracija (DST) Strategija razvoja turizma

16 Trajnostni koncept Vsa področja turizma
Ozaveščanje javnosti (koncepti, ukrepanje, prilagajanje) Ekološka gradnja in zelene investicije ter prilagajanje (ekološki management, certifikati) Sistemske raziskave za periodično spremljanje doseganja ciljev na podlagi sistema indikatorjev Spodbujanje zelenih inovacij, izobraževanja, usposabljanja za trajnostni razvoj – za dosego zelene rasti in izboljšanje okoljske in družbene učinkovitosti Prilagajanje podnebnim spremembam

17 PREPOZNANE OVIRE PRI DOSEGANJU VEČJE KONKURENČNOSTI
Sredstva za razvoj in trženje slovenskega turizma Omejen obseg glede na pomen Dostopnost do Slovenije in znotraj Slovenije Letalske povezave Žel. infrastruktura Cestne povezave Vinjetni sistem Vizumska politika Promocija Znamka Prepoznavnost Ponudba Konkurenčnost Nizka dodana vrednost Nepovezanost Trajnostni razvoj (turizem in drugi sektorji) Igralništvo Kadri Pomanjkanje Delovna zakonodaja Poslovno okolje Investicijsko okolje Ne spodbuja inovativnosti Medresorsko koordiniranje in sodelovanje Zakonodaja Nedoslednost ZIS Resorni predpisi

18 Glavni vsebinski cilji
Konkurenčnost (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost, dodana vrednost, promet, prilivi, zadovoljstvo turistov, destinacijski menedžment, potrošnja na obiskovalca, desezonalizacija, itd.) Kakovost življenja in blaginja (blaginja lokalnega prebivalstva, regionalni razvoj, sodelovanje v turističnem razvoju, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost življenja, itd.) Ugled in razvoj slovenskega turizma (prioritetnost turizma, partnerstvo za razvoj, javno-zasebno partnerstvo, podoba turizma v očeh drugih dejavnosti, itd.) Prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih, tržna znamka, podoba Slovenije, internacionalizacija, itd.) Glavni vsebinski cilji

19 Poslanstvo Slovenski turizem na trajnostni način ustvarja pomemben del ekonomskega in družbeno-kulturnega blagostanja, prihodkov in zaposlitev ter pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije; temelji na intenzivnem trženju turističnih proizvodov, ki imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost. Vizija Zaveza partnerstva V letu 2016 bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.

20 Splošni cilj: Povečati obseg turistične dejavnosti
(turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev) Število prenočitev: 2% p.a. Število turistov: 4% p.a. Priliv iz naslova izvoza potovanj: 6%-8% p.a.

21 Splošni cilj: Povečati obseg turistične dejavnosti
(turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev) Število prenočitev: 2% p.a. Število turistov: 4% p.a. Priliv iz naslova izvoza potovanj: 6%-8% p.a. 2011 … 2016 … ca 2011 … 2016 … ca … € … 6% … ca 2,60 mrd € … 8% … ca 2,85 mrd € … 9% … ca 3 mrd €

22 Splošni cilj: Povečati obseg turistične dejavnosti
(turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev) Število prenočitev: 2% p.a. Število turistov: 4% p.a. Priliv iz naslova izvoza potovanj: 6%-8% p.a. Svet … 3,9% … 3,3% C. in V. Evropa … 3,3% … 3,1% Evropa … 3,4% … 2,5%

23 Splošni cilj: Povečati obseg turistične dejavnosti
(turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev) Število prenočitev: 2% p.a. Število turistov: 4% p.a. Priliv iz naslova izvoza potovanj: 6%-8% p.a. Za dosego splošnega cilja je potrebno: uspešno uveljaviti trajnostni koncept razvoja turizma, zagotoviti ugodno poslovno okolje in doseči višjo kakovost in vzpostaviti pogoje, ki bodo vodili v višjo konkurenčnost slovenskega turizma; učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenijo kot atraktivne turistične destinacije.

24 Trajnostni koncept razvoja turizma Trženje in promocija Slovenije
Za dosego splošnega cilja je potrebno: uspešno uveljaviti trajnostni koncept razvoja turizma, zagotoviti ugodno poslovno okolje in doseči višjo kakovost in vzpostaviti pogoje, ki bodo vodili v višjo konkurenčnost slovenskega turizma; učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenijo kot atraktivne turistične destinacije. Trajnostni koncept razvoja turizma Razv. pod. 1: Dvig konkurenčnosti Razv. pod. 2: Ugodno poslovno okolje Razv. pod. 3: Trženje in promocija Slovenije

25 Trajnostni koncept razvoja turizma Trženje in promocija Slovenije
Razv. pod. 1: Dvig konkurenčnosti Razv. pod. 2: Ugodno poslovno okolje Razv. pod. 3: Trženje in promocija Slovenije

26 Povečati obseg turistične dejavnosti
Spodbujanje dviga konkurenčnosti Razvoj turističnih destinacij Ustrezna kadrovska struktura Dvig kakovosti R&R ter zagotovitev ustreznih podlag za posl. odločitve Spodbuditi inovativnost Lažja dostopnost Sodelovanje v EU in mednarodnem prostoru Investicije v turistično infrastrukturo Desezonalizacija Razvoj ugodnega poslovnega okolja Medresorsko koordiniranje in sodelovanje ter ugodno normativno okolje Organiziranost slovenskega turizma Trženje in promocija Slovenije Prepoznavnost in želeno pozicioniranje Konkurenčni, jasno pozicionirani tur. produkti Tržna segmentacija in str. razv. načrt po trgih Inovativno trženje preko virtualnega sveta Partnersko trženje in sinergija

27 Temeljne usmeritve turistične ponudbe
Zdravje in dobro počutje (zdravilišča, wellness, medicinski turizem, …) Aktivne počitnice (aktivnosti v vseh letnih časih, npr. smučanje, pohodništvo,…) Doživetja v naravi (turizem na podeželju, naravni parki, ekoturizem, kampi, …) Poslovni turizem Gastronomija Kultura (festivali, mesta) Zabaviščni turizem in igralništvo Križarjenja

28 Temeljne usmeritve turistične ponudbe
Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije – Zelena, aktivna, zdrava Slovenija Neokrnjena narava je ključna konkurenčna prednost Slovenije, iz katere izhajajo temeljna področja turistične ponudbe Slovenije.

29 Povečati obseg turistične dejavnosti
Kazalniki fizičnega obsega: Število prenočitev Število turistov Kazalniki ekon. uspeha: Priliv iz naslova izvoza potovanj (uspešnost poslovanja podjetij v gostinstvu in turizmu) Dodana vrednost na zaposlenega (na €/zaposlenega; trenutno €/zaposlenega) Število novih zaposlitev (9.000 novih zaposlitev do konca leta 2016; iz sedanjih na , v drugih dejavnostih zaradi mult. faktorja)

30 odlično, aktivno, zdravo in zeleno destinacijo,
Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično družbo itd. Kot rečeno je prav to tista strateška osnova, luč, ki nam kaže pot pri nadaljnjih korakih in projektih in po kateri nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost spoznala kot odlično, aktivno, zdravo in zeleno destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo še raje obiskati.

31 odlično, aktivno, zdravo in zeleno destinacijo,
Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično družbo itd. Kot rečeno je prav to tista strateška osnova, luč, ki nam kaže pot pri nadaljnjih korakih in projektih in po kateri nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost spoznala kot odlično, aktivno, zdravo in zeleno destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo še raje obiskati.

32 SLOVENIA GREEN. ACTIVE. HEALTHY.
But Slovenia also has more than you expect from Europe! Around 60 per cent of its surface is covered with forest. Slovenia is the third-most forested country in Europe! Slovenia also has virgin forest reserves – one of which is just 60 km from Slovenia’s capital, Ljubljana.

33 Slovenia. GREEN. ACTIVE. HEALTHY.
Komunikacijska sporočila smo kreativno nadgradili z vključitvijo športnikov v promocijo slovenskega turizma in nadgradili pozicijo turizma iz »zelene Slovenije« v »zelena aktivna zdrava Slovenija« Slovenijo želimo predstaviti kot majhno raznoliko destinacijo z neokrnjeno naravo, v kateri je veliko priložnosti za aktivnosti oddih v stiku z naravo. Neokrnjena narava inspirira športnike, da dosegajo izjemne rezultate, inspirira vse nas, prebivalce, želimo, da prenesemo to inspiracijo na vsakega turista, ki obišče Slovenijo . V prostoru si lahko ogledate tudi fotografije, ki nastajajo v okviru projekta. Podobni koncept želimo oblikovati tudi na drugi področjih.

34 Aktivnosti 2013 - pregled ZSRT-1 (v medresorskem usklajevanju)
Novela ZSRT (v paketu; osamosvojitev STO iz SPIRIT) Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih (v medresorskem usklajevanju) Priprava Operativnega programa Osamosvojitev STO Zaključevanje investicijskih projektov, potrjenih na JR 2009 (EU sredstva) in izvajanje neposredno potrjenih projektov Vzpostavitev RDO-jev (vseh 14) JR za implementacijo EU znaka za okolje (2 prijavi) Delavnice za implementacijo EU znaka za okolje Delavnica – destinacijski management (sredi oktobra) Usposabljanje za ocenjevalce NO Mednarodno sodelovanje (UNWTO, EK, OECD, mešane komisije,…) Srečanje ministrov RS in RH pred vstopom RH v EU, Gadova peč, Medministrsko usklajevanje (koncesije za rabo termalne vode, obračun DDV od storitev avtobusnega prevoza potnikov, zakon o davku na nepremičnine, zakon o igrah na srečo, sistem cestninjenja, postopki sprejemanja prostorskih aktov in pridobivanja dovoljenj, vizumska problematika, proračunska sredstva – tudi ZIS, letalske povezave, kolesarska mreža, …)

35 Ukrepi v letu 2014 - poudarki
Sprejem ZSRT-1 Sprejem Pravilnika o MTP Vzpostavitev samostojne STO (novela ZSRT, v paketu) Sprememba Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem Operativni program Trženje in promocija Slovenije kot turistične destinacije (PD STO / SPIRIT za leto 2014) Nadaljnje spodbujanje razvoja destinacijskega managementa Dostopnost do Slovenije in znotraj Slovenije (predvsem letalske povezave)

36 Ukrepi v letu 2014 - poudarki
Vizumska politika (poenostavitev in odpiranje novih konzulatov) JR za implementacijo znaka EU za okolje Zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja (spremljanje in ukrepanje pri sprejemanju ukrepov drugih ministrstev – MF, MIZŠ, MKO, MK, MZZ, MNZ, MZIP, …) Sodelovanje z MIZŠ, MKO, MK, MZZ, MNZ, MZIP, … (programski del) Delovanje v mednarodnem prostoru (UNWTO, EK; OECD, SEP, JJP, AK, …)

37 TRENDI SPREMEMBE V SVETU: Nazaj k naravi (aktivnosti v stiku z naravo)
Razvoj novih medijev Staranje prebivalstva Podnebne spremembe Gospodarska kriza Vedno večja konkurenca v turizmu Spremembe v vedenju turistov STRATEŠKE USMERITVE ZA TRŽENJE TRENDI Nazaj k naravi (aktivnosti v stiku z naravo) Medicinski in zdraviliški turizem Wellness Zeleni turizem (individualno, avtentično, trajnostno)

38 Hvala za vašo pozornost