MISLIMO NA MALE NAJPREJ

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Milivoj DOLŠČAK GLAVNI INŠPEKTOR
Advertisements

Mag. Boris RUŽIČ, univ. dipl. inž. el. Inšpektor – višji svetnik
namestnica varuhinje človekovih pravic
IZBOLJŠANJE PROCESA PRODAJE S POVEČANO OSREDOTOČENOSTJO NA ODJEMALCE
SLOVENSKI POKOJNINSKI SISTEM
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
Sindikat in svet delavcev z roko v roki
BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
  Priprava Energetskega koncepta Slovenije Urška Dolinšek, MzI - DE Ljubljana, 6. oktober 2016.
Interdisciplinarni doktorski študijski program VARSTVO OKOLJA
ZADRŽANJE PRAVICE DO ZDRAVSTVENIH STORITEV IN
B22.
Različni pogledi na ukrepe za preprečevanje fluktuacije v organizaciji
Davek na dodano vrednost
Priporočila za področje ZP
Vrh malega gospodarstva Zdravko Počivalšek MINISTER Ljubljana, 12. 5
Predstavitev rezultatov Razvojnega programa SOČA 2013 (za Svet zavoda)
FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
Nova naročila v industriji – analiza podatkov in sprememba Uredbe EU
Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI
Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI
Prenos znanja in dejavnosti informiranja
Potenciali slovenske industrije
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
POSLOVANJE GOSPODARSTVA CELJSKE REGIJE
SOLVIT SOLVIT je sistem za pragmatično reševanje problemov, preko katerega lahko države članice s skupnimi močmi rešujejo probleme, ki nastanejo zaradi.
Ozaveščanje o Direktivi o okoljski odgovornosti v Sloveniji
PRIPRAVA DOKUMENTOV RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA za obdobje
Izzivi podjetji pri črpanju nepovratnih srestev
Predstavitev 2. javnega razpisa
STAREJŠI V SLOVENIJI.
dr.Tanja Podbevšek, uni.dipl.ing.
Nacionalni strateški referenčni okvir
EVROPA ZA DRŽAVLJANE LETO 2009 EVROPSKO LETO
Andrej Kuzman, Matjaž Podpečan
Problemi uvajanja tehnologij e-oskrbovanja
NEMŠKO CESARSTVO 2. RAJH.
RAZISKAVA NABAVNEGA TRGA
SMERNICE SVETA EVROPE ZA SODELOVANJE JAVNOSTI PRI ODLOČANJU
Izhodišča za razpravo o spremembah uslužbenske zakonodaje
Elektronsko poslovanje v Abanki
Podzakonski akti Blatnik, Kosi.
Jure Dimec, Janez Stare & posadka IBMI
Ocena rasti BDP Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP GZS Ljubljana, 2. junij 2014.
Problemi uporabe skupnih standardov v e-poslovanju
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje : poudarki dokumenta in informacije glede črpanja sredstev EU skladov MDDSZ.
Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2019
Upravljanje knjižnic - UK 12
FRANŠIZING IN DELOVNA RAZMERJA
Irish Pub pri Veselem Skratu
DRŽAVNI SVET Ljubljana,
Direktorat za upravne procese BOLJŠA ZAKONODAJA
MOŽNOSTI FINANCIRANJA PODJETNIŠKIH PROJEKTOV Z EVROPSKIMI SREDSTVI mag
Slovensko združenje za požarno varstvo
Vzpostavitev okvira socialnega dialoga v osrednjeslovenski regiji
“Mediacije” Vmesno poročilo raziskovalne skupine o izvedbi raziskave v okviru evropskega projekta ZSSS »Mediacija kot orodje za doseganje večje enakopravnosti.
Predstavitev 2. javnega razpisa
Konferenca - Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje POLET v Mariboru Obeti za prihodnost - podaljševanje delovne.
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Nova Gorica
 LOGOTIP.
Statistični sosvet za statistiko energetike
VZROKI ZA SVETOVNO GOSPODARSKO KRIZO
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
Statistični sosvet za statistiko energetike
Financiranje in proračun, evro
Fiskalna gibanja in politika
»ACE THE CASE« masterclass
Ekonomsko ogledalo Boštjan vasle, umar Ana t. selan, umar
Kako pripraviti javno prireditev
Zapis predstavitve:

MISLIMO NA MALE NAJPREJ OBRTNIKI IN MALI PODJETNIKI KRIZE NISO POVZROČILI! BODO NOSILI SORAZMEREN ALI PRETEŽNI DEL POSLEDIC? dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar Ljubljana, 12.11. 2008 Enakost malih in velikih je pogosto neenakost malih

Kako finančna kriza vpliva na obrt in mala podjetja Strokovne sekcije ter naše območne zbornice poročajo o zmanjšanju naročil v vrsti dejavnosti (prevozniki, dobavitelji v avtomobilski industriji, gradbeniki, pa tudi v storitvah). Kupci so racionalni pri nakupih, odlagajo večje nakupe. Kaže se padec kupne moči in življenjskega standarda prebivalstva (zaostreni pogoji za najemanje posojil, višje obrestne mere). Pričakujemo višje cene energije, komunalnih storitev itd. TRG DELA: V septembru in oktobru smo še beležili rast števila zaposlenih v obrtnih dejavnostih za cca 2000 na mesec. Predvidevamo spremembe trga dela (odpuščanje tuje delovne sile) in domače delovne sile. Manjše redno zaposlovanje, manjše plače (lahko povzroči več dela na črno).

Vpliv finančne krize znotraj malih podjetija Slabša požarna varnosti in ekologija (lahko se poveča število dimniških požarov in eksplozij, onesnaževanje ozračja). Višji stroški razvoja na proizvedeno enoto (nekonkurenčnost, manjše serije proizvodnje v primeru povišanja cen izdelkov ali storitev ali zaradi večjih stroškov). Neenakomerna razporeditev dela (sezonsko več – manj), več zaposolvanja za določen čas in občasnega pogodbenega dela. Pričakujemo, da se bodo mala uspešna podjetja hitreje prilagodila in podobno kot v začetku 90ih reševala krizo velikih. Obrtniki in podjetniki so previdni pri najemanju kreditov; odlog investicijskih projektov, s tem pa zastoj pri razvoju in povečevanju dodane vrednosti. Manjša dovzetnost za družbeno odgovorne dejavnosti (npr. vpetost v lokalno okolje, donacije, sponzorstvo).

Plačilna nedisciplina – odziv kupcev in dobaviteljev KUPCI: Podaljševanje plačilnih rokov tudi do 90 dni. Plačilni roki so že sedaj predolgi, največji neplačnik so državne inštitucije. Plačilni roki so se na evropskih trgih zaostrili. Plačilna nedisciplina dela škodo podjetjem, povezanih v verigo. Notranji dolg med poslovnimi partnerji narašča, povečuje se finančna nedisciplina. Najmanjši so običajno zadnji v verigi. Likvidnost podjetij se poslabšuje. Velika podjetja izsiljujejo svoje podizvajalce. Daljšajo plačilne roke za opravljene storitve ali dobave večjim subjektom. DOBAVITELJI: Večja podjetja obračajo sredstva na račun manjših. Podjetniki morajo pogosto plačevati avanse svojim dobaviteljem. Dobavitelji kličejo člane še pred zapadlostjo in preverjajo, kako bo s plačili.

Banke in financiranje obrti in malih podjetij Banke so omejile kratkoročno in dolgoročno financiranje in s tem finančno krizo prenesle v realni sektor. Banke zahtevajo večja jamstva in zavarovanja in višje obrestne mere, kar zmanjšuje konkurenčnost. Nekatere OOZ so imele z bankami pogodbe o subvencioniranju obrestnih mer, ki pa jih nekatere banke novembra 2008 zaradi finančne krize niso podaljšale. Banke so v tem času naredile veliko poslovno škodo malim podjetnikom, saj so v preteklosti večjim podjetjem dajale kredite, ne da bi jih ti ustrezno zavarovali. Tako so same prišle v težave, toda zaostrile so pogoje za mala in srednja podjetja. Svetla točka so garancije Slovenskega podjetniškega sklada za posojila, ki ih najemajo mala podjetja

Akt za mala podjetja – “Mislimo na male najprej” Ustvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevali in bo podjetništvo nagrajeno. Zagotoviti, da bodo pošteni podjetniki v stečaju kmalu dobili novo priložnost. Postaviti pravila v skladu z načelom „najprej pomisli na male“. Zagotoviti odziv javnih uprav na potrebe malih in srednje velikih podjetij. Prilagoditi orodja javne politike potrebam malih in srednje velikih podjetij: olajšati sodelovanje teh podjetij pri javnih naročilih in boljše izkoriščanje možnosti državne pomoči za ta podjetja.

Akt za mala podjetja – “Mislimo na male najprej” Olajšati dostop malih in srednje velikih podjetij do financiranja in razviti pravno in poslovno okolje za zagotovitev pravočasnega plačevanja gospodarskih poslov. Pomoč malim in srednjim podjetjem, da bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg. Spodbuditi nadgrajevanje znanja v malih in srednje velikih podjetjih in vse oblike inovacij. Omogočiti malim in srednje velikim podjetjem, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti. Spodbuditi in podpreti mala in srednje velika podjetja, da bodo izkoristila rast trgov.

Akt za mala podjetja – “Mislimo na male najprej” Plačilni roki za mala podjetja ne bi smeli biti nikjer v EU daljši od 30 dni, kar bi pomembno popravilo plačilno disciplino; Vsi javni razpisi za pomoč v EU in v državah članicah bi morali biti prilagojeni malim podjetjem – pogoji in »papirologija« bi morali biti maksimalno enostavni; Države članice bi v skladu s svojimi strategijami lahko na davčnem področju (predvsem DDV) različno obravnavale različne dejavnosti – možna bi bila npr. nižja davčna stopnja za delovno intenzivne panoge. OZS to zahteva že vrsto let za DUO, frizerje in še kakšne druge delovno intenzivne obrti; Določiti kaže enoten datum uveljavitve zakonskih predpisov (na določen eden ali dva dneva v letu), ko bi začeli veljati vsi zakonski predpisi, ki bi bili sprejeti do določenega dneva); Uveljavitev evropske zasebne družbe. Posebnost te družbe je v tem, da lahko opravlja svojo dejavnost kjerkoli v državah EU, ne glede na to v kateri državi je registrirana oziroma ima sedež.

Kako pomagati malim podjetjem v kriznem času UO OZS 11.11.2008 O DAVČNIH OLAJŠAVAH: V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini Povečati davčne olajšave za investiranje in raziskovalno razvojno dejavnost v podjetjih brez vezave na dodatno zaposlovanje Ponovna uvedba 10% olajšave za rezervacije za nabavo novih osnovnih sredstev. Ponovna uvedba olašjave za zaposlovanje brezposelnih oseb in prvih iskalcev zaposlitev. Za olajšave za nabavo vozil za prevoz potnikov ter tovornih motornih vozil z motorjem EURO VI. se spremeni na EURO V. (avtobusi, taxiji in kamioni). Ponovna uvedba olajšave pri dohodninski napovedi, za tiste davčne zavezance, ki bodo reševali stanovanjski problem.

Kako smo se organizirali za pomoč članom OZS Zbiranje informacij s strani strokovnih sekcij in območnih obrtno-podjetniških zbornic Oblikovanje zahtev, kako izboljšati položaj obrti in malih podjetij v finančni krizi, da ne bi plačali cene za velike. Pripravili svetovanja in izobraževanja, ki vključujejo: preverjanje poslovnih načrtov in strategij podjetij, preverjanje praga rentabilnosti, pomoč pri najemanju posojil, javni razpisi.