Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI Smiselnost privatizacije javnih podjetij Samo Jereb samo.jereb@rs-rs.si

Teme prispevka Prispevek je namenjen predstavitvi: izbranih problemov pri poslovanju javnih podjetij in javnih skladov izzivov, s katerimi se bo računsko sodišče ukvarjalo v prihodnje pogleda na smiselnost privatizacije javnih podjetij

Ugotovljene napake Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 32. člen ZR: “Knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev ter drugih sredstev pravne osebe ne more biti večja od njihove iztržljive vrednosti oziroma realne vrednosti.” 43. Člen ZR  Soglasje ustanovitelja – nepridobitev soglasja ne pomeni, da so sredstva pravilno vrednotena Potrebno presojati pošteno vrednost oziroma vrednost pri uporabi (vsa sredstva ne sodijo v denar ustvarjajočo vrednost)

Ugotovljene nepravilnosti – javna podjetja Podelitev izvajanja GJS Potrjevanje situacij za neopravljena gradbena dela Izplačevanje plač direktorjem javnih podjetij (občinska in državna) Izplačevanje plač upravam družb v večinski lasti Izplačevanje povračil stroškov v zvezi z delom v javnih podjetjih (Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov)

Ugotovljene nepravilnosti – javni skladi Določitev namenskega premoženja (javne ustanove) 12. Člen ZJS: »denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje, ki je po svojih lastnostih primerno za zagotavljanje namena javne ustanove Nepremičnine in oprema?? B) Ločeno izkazovanje namenskega premoženja Revidirani javni skladi v letih 2005 in 2006 nimajo ločenega poslovanja z namenskim premoženjem, kljub obveznostim v ZJS (evidentiranje, ločen račun, posebna ureditev naložbenja prostega NP itd.) in opravljenim revizijam letnih poročil s posebej izdelanim mnenjem revizorja Opozorilo ustanoviteljem naj opravljajo boljši nadzor pred izplačilom sredstev skladom in ponovno preverijo ustreznost opredelitve namenskega premoženja.

Izzivi v prihodnje ureditev izvajanja GJS v prihodnje (privatizacija izvajalcev GJS in JZP); urejanja oblikovanja in nadzora nad cenami komunalnih storitev; okrepiti nadzor nad delovanjem javnih skladov ter izvrševanja ustanoviteljskih pravic pri javnih skladih; okoljske revizije: izvajanje mednarodnih sporazumov Izvajanje in smiselnost sprejete zakonodaje uvedba načel trajnostnega razvoja privatizacija področje telekomunikacij, jeklarskega sektorja, bančništva, program umika KAD in SOD iz gospodarstva, privatizacija izvajalcev GJS

Smiselnost privatizacije javnih podjetij Namen javnih podjetij: Izvajanje dejavnosti, ki se sicer lahko izvajajo kot gospodarske dejavnosti, vendar se zaradi določenih značilnosti izvajajo v pogojih monopola: Naravni monopol zaradi: - tehničnih ovir za vstop - pravnih ovir za vstop Namen bo država dosegla v kolikor bo preprečila, da bi izvajalec GJS izkoriščal monopolni položaj za ustvarjanje presežnih dobičkov!

Največja nevarnost? Prenos “javnega monopola” v “zasebni monopol”!!! = privatizacija vsekakor ni smiselna! Zasebni izvajalec bo izkoristil vsako možnost za dodatni dobiček, ki se mu bo ponudila.

Pomembna presoja ustreznosti Cena JP ≥ Cena ZP ob upoštevanju kvaliteta GJS v ZP ≥ kvaliteti GJS v JP Dobiček mora biti rezultat učinkovitejšega izvajanja GJS, ne pa izkoriščanja monopolnega položaja.

Kako zmanjšati tveganje? Ustrezna regulacija dejavnosti (tako s standardi izvajanja dejavnosti kot pri nadzoru nad cenami) Z odstranitvijo ovir za vstop

Regulacija dejavnosti Standardi za izvajanje dejavnosti (večinoma so, vendar se še ne dosegajo - Pravilnik o pitni vodi – leto 2006, praznjenje greznic itd.) – Odloki občin se sprejemajo na predlog izvajalcev?!? Normativi za izvajanje dejavnosti (večinoma jih ni?) Nadzor nad cenami – npr. občinske GJS – Pravilnik o cenah iz l 2004 (se ne uporablja) – Uredbe o oblikovanju cen (05 in 06) so le začasne? Nadzor ni ustrezen – potrebna je strokovna in ne politična presoja vlog za povišanje cen oziroma ocene gospodarnosti za izbiro koncesionarja – vzor GJS na državni ravni – Agencije! Do vzpostavitve ustreznega strokovnega organa privatizacija ni smiselna.

Odstranitev ovir za vstop Zmanjšanje pogajalske moči izvajalcev GJS z odstranitvijo vzroka monopola – lastništvo infrastrukture Izvajanje GJS je le vzdrževanje in upravljanje obstoječih objektov – za to pa ni potrebno lastništvo Izjema – prave koncesije – izgradnja infrastrukture z zasebnimi viri – pa še ta infrastruktura se prenese v last občin po koncesijski dobi Nevarnost – občine niso ustrezno usposobljene za načrtovanje in investiranje v infrastrukturo (skupne občinske uprave za upravljanje infrastrukture?) Nevarnost – prenos infrastrukture v last izvajalcu GJS in potem privatizacija le-tega.

Odstranitev ovir za vstop Privatizacija izvajalcev GJS ni smiselna, če imajo infrastrukturo v lasti – neodvisno od regulacije v primeru slabega poslovanja ni mogoče zamenjati izvajalca brez velikih težav Mogoča pod pogoji: ustreznih pravnih podlag za izvajanje dejavnosti ustreznega nadzora nad cenami (normativi) usposobljenega regulatorja ohranitve lastništva nad infrastrukturo v lasti države ali občin in s tem vzpostavitvijo konkurenčnega trga izvajalcev GJS