GOSPODARNOST PRIREJE MLEKA NA POZNO KOŠENIH TRAVNIKIH LJUBLJANSKEGA BARJA V PRIMERJAVI Z OBIČAJNO KOŠNJO (Pripravljeno za: 12. POSVETOVANJE O PREHRANI.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
VPLIV RELIGIJE NA EKONOMSKO USPEŠNOST
Advertisements

USTVARJALNOST.
TEMPERAMENT IN OSEBNOST V ZGODNJEM OTROŠTVU
Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
OKOLICA ŠOLE – DO KODER NAM SEŽE POGLED
ODLOK O ZAVAROVANJU RIBNIKA VRBJE Z ZALEDJEM ZA KRAJINSKI PARK
19. mednarodno posvetovanje
VIRI NAPAKE Na katere vplive moramo paziti, ko izvajamo kvazi(eksperiment) 53.
Vpliv dela z računalnikom na zdravje
WELLNESS TURIZEM V OKVIRU ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA
1. slovenska SHARE konferenca za uporabnike Ljubljana, 22. januar 2013
STROKOVNI POSVET FLEKSIBILNI PREDMETNIK IN AKTUALNI IZZIVI OSNOVNE ŠOLE TIMSKO IN MEDPREDMETNO POUČEVANJE Z ROKO V ROKI POD POGOJI FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA.
Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007
BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
RAZNOVRSTNOST IN OGROŽENOST PLEVELOV V SLOVENIJI
Interdisciplinarni doktorski študijski program VARSTVO OKOLJA
Ad MIKROBIOLOŠKA STABILNOST DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA UČINKOVITOST
ZADRŽANJE PRAVICE DO ZDRAVSTVENIH STORITEV IN
Različni pogledi na ukrepe za preprečevanje fluktuacije v organizaciji
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
Priporočila za področje ZP
Vektorji.
MINIMAKS IN NAPAKA PRI OCENJEVANJU POLOŽAJEV
OBLIKE POVRŠJA Zemljino površje sestavljajo različne reliefne oblike. Te oblike bomo najprej spoznali v Sloveniji.
potenciali energetske učinkovitosti
Prostorski razvoj Slovenije in energetska učinkovitost
Skupna kmetijska politika po letu 2020
Nova naročila v industriji – analiza podatkov in sprememba Uredbe EU
Družinska pismenost nekoč in danes
Metode in tehnike reševanja problemov
EKP/EMP 3. predavanje Str 37 – 45.
Petra Štuhec dipl.inž.agr.ek
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
POSLOVANJE GOSPODARSTVA CELJSKE REGIJE
Pozeba.
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
Izzivi podjetji pri črpanju nepovratnih srestev
Predstavitev 2. javnega razpisa
Maksimalna mlečnost matere
Kmetijstvo izdelala: mentor:.
KOORDINATNI SISTEM ETRS89/TM
Elektronsko poslovanje v Abanki
Naslov diplomske, seminarske … naloge
Morala vzgoja II.
Dejan Zver, direktor trženja Gorenje Surovina d.o.o.
USTVARJALNOST.
STANJE V KMETIJSTVU V LETU 2013 IN PRVE NAPOVEDI ZA LETO 2014 XXIX tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja Laško, Kongresni center.
VPLIV RAČUNALNIŠKIH IGER NA AGRESIVNOST
Ocena rasti BDP Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP GZS Ljubljana, 2. junij 2014.
Novinarska konferenca 9. marec 2009
NOVE OBLIKE SODELOVANJA V DOBI DIGITALNE TRANSFORMACIJE KMETIJSTVA
Dr. Samo Rugelj 21. maj, 2014 NEKAJ PREMISLEKOV O VREDNOTENJU KAKOVOSTI KNJIG ZA ODRASLE NA SLOVENSKEM dr. Samo Rugelj 21. maj,
DROGE.
Vodenje toplotne modelne naprave Armfield PCT-13
Posvet „Kako bolje sodelovati v občini Cerknica“
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
VULKANSKO IN POTRESNO NEMIRNA MEHIKA
Predstavitev 2. javnega razpisa
Konferenca - Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje POLET v Mariboru Obeti za prihodnost - podaljševanje delovne.
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
Razpoznava govora z usmerjeno nevronsko mrežo
Statistični sosvet za statistiko energetike
VSE O TRŽNEM RAZISKOVANJU NA ENEM MESTU
Akcijsko raziskovanje za ZDT
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
HUMPHRY DAVY 1778 – 1829.
Financiranje in proračun, evro
Fiskalna gibanja in politika
Kako pripraviti javno prireditev
Zapis predstavitve:

GOSPODARNOST PRIREJE MLEKA NA POZNO KOŠENIH TRAVNIKIH LJUBLJANSKEGA BARJA V PRIMERJAVI Z OBIČAJNO KOŠNJO (Pripravljeno za: 12. POSVETOVANJE O PREHRANI DOMAČIH ŽIVALI ZADRAVČEVI-ERJAVČEVI DNEVI 2003) Miroslav REDNAK, Tina VOLK, Marjeta Pintar Kmetijski Inštitut Slovenije Posvet: GOSPODARJENJE NA TRAVINJU LJUBLJANSKEGA BARJA IN HRIBOVITEGA ZALEDJA Vrhnika 29. 6. 2003 Opredelimo najprej problem

Pristop in metoda dela Proučevali smo vpliv pozne košnje na ekonomske Gospodarnost prireje mleka na pozno košenih travnikih ljubljanskega barja v primerjavi z običajno košnjo. Pristop in metoda dela Proučevali smo vpliv pozne košnje na ekonomske rezultate pri pridelavi sena in prireji mleka Ekonomske rezultate smo ocenjevali s pomočjo modelnih kalkulacij Tehnološka izhodišča smo povzeli iz Verbič in sod.: »Vpliv časa košnje na pridelek in hranilno vrednost krme s travnikov Ljubljanskega barja« Ocenjevali smo kratkoročne in dolgoročne učinke. Zasledovali smo dva temeljna cilja

Stroški pridelave sena v odvisnosti od časa in števila košenj Gospodarnost prireje mleka na pozno košenih travnikih ljubljanskega barja v primerjavi z običajno košnjo. Rezultati Stroški pridelave sena v odvisnosti od časa in števila košenj Zasledovali smo dva temeljna cilja

Gospodarnost prireje mleka na pozno košenih travnikih ljubljanskega barja v primerjavi z običajno košnjo. Rezultati - Stroški pridelave sena v odvisnosti od časa in števila košenj Ocena stroškov, vrednosti pridelave in dohodka pri pridelavi sena na Ljubljanskem barju v odvisnosti od časa in števila košenj SIT/ha) Zasledovali smo dva temeljna cilja

Rezultati – Kratkoročni in dolgoročni učinki pri prireji mleka Primer prireje mleka pri krmljenju sena in koruzne silaže ob dokrmljevanju zmernih količin močne krme Zasledovali smo dva temeljna cilja

Rezultati – Ocena višine nadomestil Gospodarnost prireje mleka na pozno košenih travnikih ljubljanskega barja v primerjavi z običajno košnjo. Rezultati – Ocena višine nadomestil Predlog višine nadomestil na hektar ekstenzivnih travnikov, potrebnih za pokritje izpada dohodka zaradi kasnejše košnje travnikov Ljubljanskega barja Zasledovali smo dva temeljna cilja

Gospodarnost prireje mleka na pozno košenih travnikih ljubljanskega barja v primerjavi z običajno košnjo. Sklepi Kasnejša košnja in s tem povezano manjše število košenj negativno vpliva na dohodek Padec dohodka pri prireji mleka zaradi kasnejše košnje je izrazit v kratkem obdobju, v katerem se odrazijo predvsem učinki zmanjšanega staleža zaradi manjše pridelave krme na travnikih Po prilagoditvi proizvodnje, to je v dolgem obdobju, so negativni učinki spremenjenega načina rabe bistveno manjši Predlagamo, da se v primeru ekstenziviranja rabe travnikov nadomestilo za izpad dohodka dodeli v dveh oblikah: V obliki enkratnega nadomestila, ki bo omogočilo prilagoditev pridelave in v obliki trajnega (vsakoletnega) nadomestila, ki predstavlja nadomestilo za izpad dohodka v dolgem obdobju. Zasledovali smo dva temeljna cilja