ODLOK O ZAVAROVANJU RIBNIKA VRBJE Z ZALEDJEM ZA KRAJINSKI PARK

Predstavitev na temo: "ODLOK O ZAVAROVANJU RIBNIKA VRBJE Z ZALEDJEM ZA KRAJINSKI PARK"— Zapis predstavitve:

1 ODLOK O ZAVAROVANJU RIBNIKA VRBJE Z ZALEDJEM ZA KRAJINSKI PARK
JAVNA PREDSTAVITEV IN JAVNA OBRAVNAVA sreda, 12. marec 2008, ob 19 uri, Dom krajanov v Vrbju Marjana Kopitar, Občina Žalec

2 Obrazložitev osnutka odloka
Osnutek akta o zavarovanju (Odlok o zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park) je pripravljen na osnovi strokovnega predloga za zavarovanje, ki ga je pripravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje, v decembru 2005, zaključkov projekta PHARE- »Ekološko turistična obogatitev ribnika Vrbje" in veljavne zakonodaje (Zakon o ohranjanju narave, Uradni.list RS, št. 96/2004) Razlogi za zavarovanje so ohranjanje krajinske, ekološke in biotske vrednosti območja, ki so se izoblikovale in se ohranjajo s prepletom dejavnosti človeka in narave. Cilji zavarovanja pa so ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, znanstveno raziskovalno in študijsko delo ter popestritev rekreacijske in turistične ponudbe širšega območja. Osnutek odloka vključuje nekoliko širše območje od dosedanjega začasno zavarovanega območja (vključena zemljišča SZ od ribnika vse do Struge, reka Savinja in njen južni - desni breg). Pravila ravnanja (razvojne usmeritve in varstveni režim) pa so usklajena z dosedanjimi izkušnjami pri razvoju in upravljanju območja. Ohranja in varuje se obstoječa raba območja, območje pa se uredi tako, da je ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njihovem naravnem okolju. Osnutek odloka je obravnaval Odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve in Občinski svet Občine Žalec na seji ter ga posredoval v 60. dnevno javno predstavitev. Javna predstavitev se opravi (prične) z javno obravnavo in z javno predstavitvijo razlogov za zavarovanje, osnutka akta o zavarovanju in kartografske dokumentacije. Javna obravnava in javna predstavitev se v soglasju s KS Griže opravi na enem mestu v KS Vrbje. Javna predstavitev traja do 12. maja V tem času poteka tudi rok za zbiranje pripomb na sedežu KS Vrbje in na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora. Po končani javni predstavitvi se ustanovitelj in strokovne službe ZVN OE Celje opredelijo do pripomb in pripravijo usklajeni predlog odloka o zavarovanju, ki ga potrdi OS OŽ. Na podlagi sprejetega odloka o zavarovanju upravljalec pripravi načrt upravljanja, lokalna skupnost pa predlaga vpis zavarovanih zemljišč v zemljiško knjigo.

3 Vrsta in namen zavarovanja
1. člen S tem odlokom Občinski svet občine Žalec zavaruje ribnik Vrbje z zaledjem za krajinski park. Območje ima krajinsko, predvsem pa veliko ekološko in biotsko vrednost. Značilnosti območja so se izoblikovale in se ohranjajo s prepletom dejavnosti človeka in narave. Z zavarovanjem območja so določena pravila ravnanja oziroma varstvene usmeritve, varstveni režimi in razvojne usmeritve, ki bodo omogočile ohranjanje biotske raznovrstnosti (živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov) in trajnostno gospodarjenje z območjem. Z ureditvijo ogledovanja in obiskovanja krajinskega parka bo omogočen tudi razvoj turizma in razvoj lokalne skupnosti. Nastajajoča galerija lesenih skulptur Vinka Kovačca dodatno bogati prostor. Foto: M. Kopitar

4 Obseg in sestavine zavarovanega območja
2. Člen Krajinski park obsega: celoten ribnik Vrbje z obrežnim pasom (varstveno območje ribnik) del struge Savinje z obrežnim pasom gorvodno od mosta na cesti Žalec-Griže do meje z vodovarstvenim območjem virov pitne vode v Vrbju na zahodu (varstveno območje Savinja) Strugo in njene rokave z obrežno vegetacijo od Zgornjih Novin do ceste Žalec-Griže ter ostanke nekdanje gmajne (njive, travniki, skupine grmovja in drevja) med Savinjo in Strugo vzhodno od ribnika (varstveno območje gmajna s Strugo) Intenzivne kmetijske površine med ribnikom in Strugo (varstveno območje intenzivne kmetijske površine). Intenzivne kmetijske površine Struga z gmajno ribnik Vrbje Savinja Površina zavarovanega območja znaša ca 65,3 ha. Velikost ribnika je ca 13,5 ha.

5 PRILOGE Meja zavarovanega območja je vrisana v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 (TTN-5) in v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000 (PKN - 5), ki so podani v prilogi. Sestavni del odloka je tudi seznam parcel in dejanska raba tal – GERK stanje dec člen Območje krajinskega parka ribnik Vrbje z zaledjem se nahaja v katastrski občini Žalec in k.o. Zabukovica. Meja poteka od izhodiščne točke na zahodu v k.o.Žalec - križišče kolovoza na zahodnem robu ribnika in poti po nasipu Savinje (parcela 1817/15) in teče proti severu po zahodnem robu parcele 1817/15, prečka pot parc.1998 in po Z robu parc. 1817/16 do Struge. Tu se meja obrne proti vzhodu in teče po severnem robu Struge (levi breg): parc.št. 1975/1, 1975/2, 1975/3, 1975/5 do južnega roba ceste v Vrbje (S rob parcele 1911/2) in zahodnega roba ceste v Griže (V rob parcele 1892/4), seka Strugo (1975/5) in po V robu parcele 1976/51 in nasip Savinje - levi breg (1976/1). Prečka reko Savinjo ob Griškem mostu in se obrne proti zahodu po južnem - desnem bregu Savinje v k.o.Zabukovica: južni rob parcel št. 1540, 1541, 1544, 1545, 1548, 1551, 1552, 1555, 1557, 1560, 1563, 1564, 1568, 1569, 1572, 2141/19, 2141/18, 2141/17, 2141/16, seka parcelo 2136/1 –vodotok, nadaljuje po južnem robu parcel št.: 2141/15, 2141/1, 2141/4, 1840/2, 1841/2, seka parcelo 2141/14 in nadaljuje po južnem robu parc.št /13, 1848/2, 1849/2, 1852/2, 2141/12, 2141/11, 2141/10, 2141/9, 2141/8, 2141/7, seka parcelo 2076/1 in nadaljuje po južnem robu parcel št.: 2078, 2079/1, 2080, po zahodnem robu parc.št. 2079/1, po južnem in zahodnem robu parc.št.2141/6, po južnem robu parcele št. 2141/1 do parcele 1976/1 v k.o.Žalec (vodotok Savinja) in teče po njenem južnem robu dalje proti zahodu, kjer prečka Savinjo in se naveže na izhodiščno točko. OBČINA DRŽAVA K.o. Žalec PRIVAT K.o. Zabukovica LASTNIŠTVO KATASTER

6 Cilji zavarovanja in pravila ravnanja
4. člen Cilji zavarovanja ribnika Vrbje z zaledjem z zaledjem kot krajinski park so: ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, znanstveno - raziskovalno in študijsko delo, popestritev rekreacijske in turistične ponudbe območja. S pravili ravnanja so določene varstvene usmeritve, razvojne usmeritve in varstveni režimi zavarovanega območja. Zaradi ekoloških in geomorfoloških značilnosti območja so opredeljena štiri varstvena območja, zato so poleg splošnih pravil ravnanja, ki veljajo za celotno zavarovano območje, opredeljeni še specifični varstveni režimi za varstvena območja »ribnik«, »Savinja« in »gmajna s Strugo«.

7 (Varstvene usmeritve)
5. člen (Varstvene usmeritve) Z namenom ohranjanja zavarovanega območja se posegi in dejavnosti človeka izvajajo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja naravna vrednota in naravna razširjenost habitatnih tipov ter njihove značilne strukture in naravni procesi, ki ugodno vplivajo na razširjenost rastlinskih in živalskih vrst. Zato naj se: ohranja raznolikost življenjskega prostora, zlasti tistih delov, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze živali; ohranja struga in obrežje Savinje v čim bolj naravnem stanju; v ribniku ohranja čim bolj stabilen nivo vodne gladine; izboljša kemično stanje vode v ribniku; omeji vnos hranil, razkužil in zdravil v ribnik; vzpostavi in ohranja mirne predele (brez motenj, ki jih povzročajo ljudje) v in ob ribniku ter ob Savinji; ohranja ali povečuje delež ekstenzivno obdelanih travišč predvsem na račun intenzivno obdelanih površin; košnja izvaja tako, da se živali lahko umaknejo; kmetijske površine gnoji s hlevskim gnojem, uporaba gnojevke in mineralnih gnojil se omeji; z ustrezno rabo zadržuje sukcesivne procese kot so zaraščanje travišč in preraščanje grmišč; omogoča nemoten naravni cikel živali (zlasti gnezditve) s časovno prilagojenim izvajanjem opravil; ohranja raznolikosti gozdne strukture.

8 6. člen (Razvojne usmeritve)
Ekološka, biotska in tudi krajinska vrednost območja ribnika Vrbje z zaledjem je posledica prepleta človekove dejavnosti z naravo. Za doseganje varstvenih ciljev iz 4.člena odloka je najpomembnejši izbor dejavnosti in načinov rabe, ki ohranjajo ekološko, biotsko in krajinsko vrednost območja. Dejavnosti različno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območje ribnika Vrbje in njegovo zaledje imajo najbolj odločilen vpliv kmetijstvo, ribogojstvo in vodno gospodarstvo, pomembne pa so tudi turizem, rekreacija in gozdarstvo. Določena raba lahko v okviru zgoraj naštetih dejavnosti podpira ohranjanje in trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ali pa povzroča resno grožnjo. Na območju ribnika Vrbje z zaledjem so za ohranjanje naravne vrednote in biotske raznovrstnosti pomembne naslednje dejavnosti in rabe: 1. Ribogojstvo: z ribnikom se gospodari ekstenzivno (zmanjša se količina rib, omeji se vnos hrane, razkužil in zdravil), režim polnjenja in praznjenja se prilagodi življenjskim ciklom avtohtonih živali. 2. Kmetijstvo: spodbuja se ekstenziven način gospodarjenja s kmetijskimi površinami. Obstoječe ekstenzivne površine se ohranjajo, na intenzivno obdelovanih kmetijskih površinah pa naj se postopoma preide v ekstenzivno obdelovanje. Delež njiv naj se zmanjšuje, delež ekstenzivnih travnikov pa poveča. Obstoječe mejice se ohranjajo, na intenzivno obdelanih površinah se zasadijo nove mejice. Paša se omeji. 3. Turizem in rekreacija: območje se uredi za obisk javnosti na način, ki ni moteč za živali. Uredijo se poti, počivališča, razgledišča, postavijo se lahko varovalne ograje, informativne, usmerjevalne in opozorilne table. Obiskovalce se usmerja na določene poti, za večje skupine so priporočljivi vodeni ogledi. V okviru rekreacije se omogočajo naravi prijazne oblike (tek, kolesarjenje), ki so usmerjene na določene že obstoječe poti in ceste. Območje se uredi tako, da je ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njihovem naravnem okolju. 4. Vodno gospodarstvo: Upravljanje s Savinjo naj bo čim bolj sonaravno, tako da se zagotovi ekološko dobro stanje vode in z njo povezanimi ekosistemi. Na celotnem območju se lahko uredijo retencijske površine. 5. Gozdarstvo: Z gozdovi se gospodari na sonaraven način, skladno z gozdnogospodarskim načrtom.

9 Raba - Zemljiška knjiga
7. člen (varstveni režim) Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto. Prav tako je prepovedano spreminjati razmere in stanje območja tako, da se ogrozi biotska raznovrstnost območja. Kot obstoječe stanje se upošteva dejanska raba kmetijskih zemljišč (RABA) oz. grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK) na datum dec in raba območja v skladu s katastrom (Zemljiško knjižni izpiski). hmeljišča Njive in vrtovi Njive in vrtovi Travniki in pašniki trstičja Travniki in pašniki gozd vode Drevesa in grmičevje Raba - Zemljiška knjiga Dejanska raba km. zemljišč - GERK

10 Ad. 7. člen (varstveni režim) Na celotnem območju je prepovedano:
graditi vse vrste stavb, pomožne objekte in infrastrukturne objekte, namenjene bivanju, lovu, ribolovu, turizmu, športu in rekreaciji; graditi nove tranzitne komunalne, energetske in prometne objekte; spreminjati vodni režim, razen pri nujnih vzdrževalnih delih; izvajati hidromelioracije, agromelioracije in komasacije; odkopavati in zasipavati zemljišča; odlagati vse vrste odpadkov; onesnaževati površinske in podzemne vode; prati avtomobile in izpirati cisterne od gnojevke in škropiv; ponoči območje umetno osvetljevati; spreminjati sestave bioocenoze z naseljevanjem alohtonih vrst; vznemirjati, preganjati, usmrtiti, zavestno poškodovati, odvzemati iz narave, zastrupljati ali kako drugače uničevati živali, razen tistih vrst, za katere je s predpisi o lovu in ribolovu določen način in čas lova; odstranjevati drevesno in grmovno vegetacijo izven gozdov (posamezna drevesa, mejice, obvodna vegetacija) do take mere, da bi se bistveno spremenile morfološke in ekološke lastnosti območja ali dela območja; požigati rastline; voziti se z vozili na motorni pogon, razen za potrebe gospodarjenja s kmetijskimi površinami, gozdovi in ribnikom, ter za potrebe izvajanja nalog javnih služb; opravljati kakršnekoli druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.

11 Ad. 7. člen (varstveni režim) Na varstvenem območju »ribnik« je poleg prepovedi, ki veljajo za celotno območje, prepovedano tudi: • izvajati intenzivno ribogojstvo; • prazniti ribnik razen za potrebe izlova rib, ki se lahko izvaja od 15. oktobra do decembra vendar ne več kot en mesec; • odstranjevati in požigati obrežno vegetacijo; • povzročati eksplozije ali druga dejanja, ki povzročajo močan hrup ali vibracije; • čolnariti na ribniku; • izvajati lov; • prosto puščati pse; • uporabljati kemična sredstva za uničevanje rastlin in živali;

12 Ad. 7. člen (varstveni režim)
Na varstvenem območju »Savinja« je poleg prepovedi, ki veljajo za celotno območje, prepovedano tudi: odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja, prodišč in dna struge na način in v količinah, ki bi spremenil naravne procese, rušil naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali pospešil škodljivo delovanje voda; odstranjevati in požigati obrežno vegetacijo; graditi objekte, ki bi prekinili zveznost vodotoka; izvajati ribolov z elektroagregati; izvajati lov; prosto puščati pse; uporabljati kemična sredstva za uničevanje rastlin in živali.

13 Ad. 7. člen (varstveni režim)
Na varstvenem območju »gmajna s Strugo« je poleg prepovedi, ki veljajo za celotno območje, prepovedano tudi: intenzivirati kmetijstvo; spreminjati rabo kmetijskih površin iz travnikov in pašnikov v njive; uporabljati fitofarmacevtska sredstva na kmetijskih površinah razen na njivah; postavljati ograje, ki bi preprečevale migracije živalim; odstranjevati in požigati obrežno vegetacijo.

14 ad. 7. člen (varstveni režim) Ne glede na zgoraj navedene prepovedi je izjemoma s soglasjem pristojne službene za varstvo narave možno: postaviti začasne lesene objekte istega tipa, namenjene sezonski turistični ponudbi in upravljanju območja; graditi opazovalnice za živali in lovske preže na za to določenih mestih; urediti območje za obisk javnosti (urediti sprehajalne in kolesarske poti z opremo – informacijske table, koši za smeti, klopi); vzdrževati obstoječe ceste, poti, električne in komunalne vode; opravljati vzdrževalna dela na ribniku in brežinah Savinje (čiščenje moteče vegetacije, sanacije poškodovanih brežin, odstranjevanje mulja z dna ribnika,..); urediti vtočni in iztočni del ribnika z namenom izboljšave stanja naravne vrednote; sprazniti ribnik za daljše časovno obdobje za potrebe vzdrževalnih del; izvesti manjša hidrotehnična dela za izboljšavo sedanjih in oblikovanje novih habitatov, ki bi ugodno vplivali na stanje vrst; izvajati ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred škodljivim delovanjem voda; košnja nasipov ribnika v času od 1. oktobra do 1. decembra.

15 Način opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja
8. člen Ustanovitelj krajinskega parka je Občina Žalec, ki pooblašča za upravljanje zavarovanega območja krajevno skupnost Vrbje in ji v ta namen dodeli potrebna sredstva iz občinskega proračuna. Upravljanje zavarovanega območja se izvaja na podlagi načrta upravljanja zavarovanega območja, ki se pripravi v roku 6. mesecev od sprejetja tega odloka v skladu z veljavno zakonodajo. 9. člen Pristojni organi Občine Žalec in Upravne enote Žalec, javni zavodi, občinska inšpekcija in inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti ali okrniti s tem sklepom opredeljene lastnosti krajinskega parka. 10. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom zavarovanega območja krajinskega parka opravlja Zavod republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje. 11. člen Občina Žalec je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, razen vodnih zemljišč, na zavarovanem območju krajinskega parka, navedenem v 3. členu tega odloka. 12. člen Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

16 Pogosta vprašanja Odškodnine Kazenske določbe
Ureja Zakon o ohranjanju narave (UL RS št. 96/2004, 89.člen) Fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi iz tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih aktov o zavarovanju bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenih režimov, oziroma razvojnih usmeritev na zavarovanih območjih in so upravičene do odškodnine. Odškodnina iz prejšnjega odstavka obsega izgubo ali zmanjšanje dohodka od nepremičnine in se določi po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin. Kazenske določbe Ureja Zakon o ohranjanju narave (UL RS št. 96/2004,160.člen, 161.člen) in se smiselno vključijo v odlok Z denarno kaznijo od do SIT (oz do SIT -161.člen) se kaznuje za prekršek pravna oseba če:…. Z denarno kaznijo od do SIT ( do SIT -161.člen) se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo od do SIT (oz do SIT-161.člen) se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od do SIT ( do SIT-161.člen) se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena Izvajajo policist, naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor

17 Hvala za pozornost ! Marjana Kopitar, Občina Žalec