Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

Skupna kmetijska politika po letu 2020

Podobne predstavitve


Predstavitev na temo: "Skupna kmetijska politika po letu 2020"— Zapis predstavitve:

1 Skupna kmetijska politika po letu 2020
POSVET JAVNE SLUŽBE KMETIJSKEGA SVETOVANJA LAŠKO, 21. NOVEMBER 2016 Mag.Tanja Strniša, Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

2 Skupna kmetijska politika po 2020
VSEBINA PREDSTAVITVE Pričakovanja, v katero smer bodo šle spremembe Kje so pasti Kaj je za Slovenijo pomembno Vsebinske prioritete Kako smo / bomo pristopili k pripravam Vloga KSS in drugih javnih služb v teh procesih

3 Pričakovanja, v katero smer bodo šle spremembe
Novi izzivi Rast in delovna mesta Delovanje živilsko prehranske verige, položaj kmetijskih pridelovalcev Razvoj podeželja, Tveganja (tržno cenovna nihanja, podnebne spremembe) Podnebne spremembe - prispevek kmetijstva pri prilagajanju in zmanjševanju izpustov Demografski izzivi Nadaljevanje reformnih usmeritev Tržna naravnanost SKP Nadaljnja konvergenca neposrednih plačil (med državami in med kmeti) Okolje in biotska raznovrstnost – kako zagotoviti boljše rezultate kmetijstva Finančna sredstva in pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU Zunanji dejavniki Svetovna trgovinska organizacija Prostotrgovinski sporazumi/embargi

4 Dosedanje razprave (1) Neformalno zasedanje Sveta za kmetijstvo, Amsterdam, maj 2016 Širitev SKP na prehranski del, Večji poudarek inovacijam, raziskavam in razvoju ter prenosu znanj, Večje osredotočenje SKP na doseganje ciljev s področja okolja in podnebnih sprememb, Izboljšanje ukrepov za upravljanje s tveganji, Neposredna plačila – ali dosegajo cilj zagotavljanje dohodkovne varnosti, Vidik potrošnikov. Srečanje ministrov v Chambordu, september, 2016 Ohranitev močne, strukturirane in aktivne SKP, opremljena s sredstvi za doseganje ambicioznih ciljev v skladu z drugimi EU politikami, Poenostavitev, Izzivi: prehranska varnost in varnost hrane, podnebje, okolje, gospodarski izzivi, socialni in demografski izzivi, Poglobljen in enoten pristop pri upravljanju s tveganji, zagotoviti ustreza orodja kmetom za soočanje s krizami.

5 Dosedanje razprave (2) Izjava predsednika Komisije v programu dela 2017 V 2017 načrtuje obsežno posvetovanje o poenostavitvi in modernizaciji SKP z vidika doseganja 10 prioritet Komisije (delovna mesta, rast in investicije, digitalizacija, odporna energetska unija in podnebne spremembe, poglobljen skupni trg, uravnotežen sporazum z ZDA) Konferenca o razvoju podeželja, Cork, september 2016 Spodbujanje dobrobiti na podeželju, investicije v vitalnost podeželja Povečanje dodane vrednosti Ohranjanje okolja na podeželju in upravljanje naravnih virov, podnebne spremembe Znanje in inovacije Krepitev lokalnega upravljanja Učinkovitost, preverljivost in odgovornost izvajanja politik Razprava v Evropskem parlamentu, november, 2016 Predstavitev študije Alana Matthewsa o prihodnosti neposrednih plačil Poročilo Projektne skupine komisarja Hogana za kmetijske trge, november 2016

6 Ključne vsebine iz razprav
Ohranjanje SKP z ustreznim sredstvi Dohodkovni vidik v ospredju, kot pogoj za ustvarjanje delovnih mest Neposredna plačila – bolj ciljna Novi ukrepi za boljši odziv na krize Konkurenčnost/modernizacija/inovacije Še večji poudarek na okolju in podnebnih spremembah Vrednotenje in plačilo za javne storitve kmetijstva Osredotočenje na rezultate Vloga kmetijstva/živilstva/gozdarstva za razvoj podeželskih območji Delovna mesta Dodana vrednost Lokalna proizvodnja Generacijska prenova/mladi Poenostavitev

7 Kje so pasti Finančne Pritisk na sredstva SKP (drugi novi izzivi na ravni EU) Pritisk na nacionalni ovojnici (Slovenija še vedno nad povprečjem EU na obeh stebrih) Zahodna Slovenija ne bo več konvergenčna regija Vsebinska zahtevnost novih ukrepov Za upravljanje dohodkovnih tveganj Plačilo eko sistemskih storitev Izvedljivost novih ukrepov/nove usmeritve SKP Razpoložljivost podatkov na ravni KMG Nadzor in preverljivost storitev v javnem interesu Konservativna implementacija zadnje reforme Omejena prerazporeditev sredstev neposrednih plačil med KMG Visoki historični elementi Omejena sposobnost izvajanja bolj ciljnih/obveznih kmetijsko okoljskih ukrepov

8 Kaj je za Slovenijo pomembno – neposredna plačila

9 Kaj je za Slovenijo pomembno – neposredna plačila
Prva analiza reforme neposrednih plačil primerjava vseh neposrednih plačil prejetih za leto 2014 z letoma 2015 in 2019 po površinski strukturi KMG (glede na delež travinja) ter po proizvodnem tipu KMG cilji modela delne konvergence doseženi, ker: ni izrazitega padca sredstev NP med leti 2014 in 2015 oz pri nobenem od obravnavanih razredov oz. tipov KMG, ohranja se določen delež zgodovinskih dodatkov in razlik, ki izhajajo iz deleža travinja in njiv na KMG, ključni sektorji so podprti čeprav ni proizvodno vezanih plačil, sektor krav dojilj v letu 2019 je v primerljivem položaju kot sektor mleka ali goveda (zaradi rasti vrednosti plačilnih pravic po modelu konvergence, ki podpira travinje); proizvodno vezana plačila zaustavljajo padec neposrednih plačil (sektor mleka in goved); zagotavljanje samooskrbe pri zelenjavi in beljakovinskih rastlinah.

10 Kaj je za Slovenijo pomembno – zelena komponenta
Kmetijske prakse obvezne za KMG, ki uveljavljajo plačilne pravice odvisno od obsega in vrste kmetijskih površin: Diverzifikacija kmetijskih rastlin 5% upravičencev do plačilnih pravic za 2015 izvajalo div. rastl. Površine z ekološkim pomenom 3% upravičencev do plačilnih pravic za 2015 izvajalo PEP z letom 2018 prepoved uporabe FFS Ohranjanje trajnega travinja na ravni Slovenije: referenčni % trajnega travinja je 56,13%, OOTT površin je ha, ki jih ima KMG (vir: RKG, sept. 2016).

11 Kaj je za Slovenijo pomembno – program razvoja podeželja 2007 - 2013
KRATEK PREGLED IZVAJANJA PRP Mladi kmetje: Podprtih več kot mladih prevzemnikov kmetij - Povprečna starost prevzemnika kmetije je bila 32 let. Mladi kmetje so se vključevali tudi v ostale ukrepe programa – med drugim so kar 33 % naložb v kmetijska gospodarstva izvedli mladi prevzemniki. Naložbe: Podprtih je bilo več kot naložb v posodabljanje kmetijskih gospodarstev, od tega: preko novogradenj ter preko naložb v novo mehanizacijo. Glede na vrsto prevladujoče naložbe so imele največji delež naložbe v zgradbe, ki predstavljajo 59 % vrednosti vseh izplačanih sredstev, sledijo naložbe v kmetijsko mehanizacijo in opremo s 24 % vrednosti vseh izplačanih sredstev.

12 Kaj je za Slovenijo pomembno – program razvoja podeželja 2007-2013
Več izplačanih sredstev prejela vzhodna Slovenija, in sicer 850,0 mio EUR (73 %), zahodna Slovenija pa 321,16 mio EUR (27 %).

13 Kaj je za Slovenijo pomembno – program razvoja podeželja
PRP EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja PRP EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. cca. 8,5 % manj sredstev EKSRP v primerjavi s preteklim obdobjem. skupaj z nacionalnimi sredstvi na voljo evrov. Razpoložljiva sredstva so razdeljena med Vzhodno in Zahodno Slovenijo – 60 ; 40 Stopnja prispevka EU: 80 % za ukrepe usposabljanje, mladi kmetje, skupine proizvajalcev, sodelovanje in LEADER; ostali ukrepi 75 % za obe regiji.

14 Kaj je za Slovenijo pomembno – program razvoja podeželja 2014-2020
PRP je razdeljen v 6 težišč ukrepanja: POSPEŠITEV PROCESOV STRUKTURNEGA PRILAGAJANJA V KMETIJSTVU UČINKOVITEJŠE TRŽNO ORGANIZIRANJE KMETIJSTVA, KREPITEV AGROŽIVILSKIH VERIG TER VEČJA PREPOZNAVNOST IN KAKOVOST LOKALNO PRIDELANIH PROIZVODOV OHRANJANJE NARAVNIH VIROV IN ODZIV NA PODNEBNE SPREMEMBE TRAJNOSTNO IZKORIŠČANJE GOZDOV IN POVEČANJE DODANE VREDNOSTI LESA Z BOLJŠIM TRŽNIM POVEZOVANJEM NA PODROČJU GOZDARSTVA IN VZDOLŽ GOZDNO-LESNE VERIGE TER POVEČANJEM KONKURENČNOSTI NA PODROČJU GOZDARSTVA IN NEINDUSTRIJSKE PREDELAVE LESA ZELENA DELOVNA MESTA IN SKLADEN IN VZDRŽEN RAZVOJ PODEŽELJA, KI TEMELJI NA RAZVOJU ENDOGENIH POTENCIALOV LOKALNEGA OKOLJA PRENOS ZNANJA IN INOVACIJ, SKRB ZA OKOLJE IN PODNEBNE SPREMEMBE SO HORIZONTALNI CILJI, KI JIH ZASLEDUJE VSEH PET PREDNOSTNIH PODROČIJ UKREPANJA

15 Kaj je za Slovenijo pomembno – program razvoja podeželja 2014 - 2020

16 Vsebinske prioritete SKP osredotočena na osnovno kmetijsko proizvodnjo. SKP - skupen okvir ukrepov in hkrati dovolj prožna za naslovitev raznolikost naravnih pogojev, struktur in tradicij kmetijstva v EU Poudarek na kmetijah, ki pridelujejo hrano in hkrati zagotavljajo tudi vse ostale družbeno želene javne dobrine. Zagotovljena zadostna finančna sredstva in ustrezen nabor instrumentov, ki se bodo med seboj dopolnjevali in dosegali sinergijske učinke. Stabilnosti in predvidljivosti za kmetijske pridelovalce.

17 Vsebinske prioritete za naprej
Ohranjanje kmetovanja na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami (ANC), Ureditve odnosov v verigi, izboljšati položaj kmetov, Posebna obravnava malih pridelovalcev (dostop na trg, sodelovanje, lokalne verige), Ukrepi za upravljanje z dohodkovnimi tveganji, Okolje – trajnostna intenzifikacija pridelave, Znanje in inovacije, Socialno uravnotežen razvoj podeželja (generacijska prenova, mladi).

18 Kako smo / bomo pristopili k pripravam?
Komisija 2017 – Sporočilo Komisije o prihodnosti SKP 2017 predlog Finančnega okvira po 2020 Zakonodajni predlogi SKP MKGP: 2016- Vzpostavitev interne projektne skupine 2016 – Razpisan CRP „Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje“ Vzpostavitev širše projektne skupine Posebna vloga Sveta za kmetijstvo in razvoj podeželja Javnost/deležniki Vodenje široke javne razprave v vseh fazah pogajanja Organizacija konferenc, seminarjev, okroglih miz Redna izmenjava o napredku pogajanj

19 Vloga KSS in drugih javnih služb v teh procesih?
Javna svetovalna služba: Informiranje kmetov o izhodiščih Pridobi stališča/poglede na predloge od kmetijskih pridelovalcev Sinteza stališč Kmetijski pridelovalci: Izkušnje z implementacijo obstoječe SKP Potrebe Predlogi Ministrstvo: Informiranje o predlogih, poteku pogajanj Upoštevanje posredovanih pripomb Kritična presoja

20 Pogajalski proces – tek na dolge proge
Sporočilo Komisije Običajno vključuje več scenarijev Končni izbor - na podlagi javne razprave, odziva držav članic ter Evropskega parlamenta Zakonodajni predlogi Postopek soodločanja: Svet in Evropski parlament (EP) Dolgotrajna obravnava – običajno vsaj 2 leti Dogovor Sprejem na podlagi kvalificirane večine v Svetu in v EP V pogajanjih se oblikujejo koalicije med državami članicami, političnimi skupinami, pomembni stiki s poslanci EP Kompleksen in zahteven proces

21 HVALA ZA VAŠO POZORNOST!


Prenesi ppt "Skupna kmetijska politika po letu 2020"

Podobne predstavitve


Oglasi od Google