STAREJŠI V SLOVENIJI.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?
Advertisements

TEMPERAMENT IN OSEBNOST V ZGODNJEM OTROŠTVU
Podpora dijakom priseljencev Mojca Jelen Madruša, OŠ Koper, strokovna koordinatorica projekta „Izzivi medkulturnega sobivanja“ Ljubljana, 18. december.
VARNO S SONCEM Predstavitev dela v programu v šolskem letu 2012/2013
(OPIS POKLICA) KATJA VREČAR 4.B
Urice medkulturnega dialoga – muslimanska kultura
Mag. Boris RUŽIČ, univ. dipl. inž. el. Inšpektor – višji svetnik
IZBOLJŠANJE PROCESA PRODAJE S POVEČANO OSREDOTOČENOSTJO NA ODJEMALCE
JUTRANJA NEGA z prikazom procesa
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
WELLNESS TURIZEM V OKVIRU ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA
STROKOVNA PRAKSA IN MENTORSTVO
1. slovenska SHARE konferenca za uporabnike Ljubljana, 22. januar 2013
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
ODLIČNE UNIVERZE SODELUJEJO Z OKOLJEM
PARTICIPATIVNI PRORAČUN 2019
Črtomir Bitenc, univ. dipl. psih
Načrt vrednotenja za OP ROPI in OP RR za obdobje
KARIERNO SVETOVANJE.
Različni pogledi na ukrepe za preprečevanje fluktuacije v organizaciji
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
potenciali energetske učinkovitosti
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
Družinska pismenost nekoč in danes
City Navigator® Evropa NT Verzija
Prenos znanja in dejavnosti informiranja
Potenciali slovenske industrije
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
GULZAR DUISHENOVA, KIRGIZIJA
CUDV Črna na Koroškem Šolsko leto 2008/2009
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
Spodbujanje enakopravnosti oseb LGBTI v Evropski uniji
Ozaveščanje o Direktivi o okoljski odgovornosti v Sloveniji
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
Model neformalnega izobraževanja september, 2018
PRIPRAVA DOKUMENTOV RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA za obdobje
STARANJE OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU KOT BIO-PSIHO-SOCIALNI PROCES „Vsak se stara po svoje „ IZZIVI STARANJA OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU.
Prepoznavanje in obvladovanje stresa za zmanjševanje absentizma
Izzivi podjetji pri črpanju nepovratnih srestev
dr.Tanja Podbevšek, uni.dipl.ing.
Nacionalni strateški referenčni okvir
EVROPA ZA DRŽAVLJANE LETO 2009 EVROPSKO LETO
Slovenija in NATO,OZN,oecd
DECEMBRSKO STROKOVNO SREČANJE DELOVNIH TERAPEVTOV
TUJCI V SLOVENIJI.
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
SMERNICE SVETA EVROPE ZA SODELOVANJE JAVNOSTI PRI ODLOČANJU
EVROPSKA UNIJA.
Nova verzija evropske kartografije:
Ocena rasti BDP Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP GZS Ljubljana, 2. junij 2014.
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje : poudarki dokumenta in informacije glede črpanja sredstev EU skladov MDDSZ.
FRANŠIZING IN DELOVNA RAZMERJA
PRAVICE BOLNIKOV Predmet:PRAVO.
Irish Pub pri Veselem Skratu
NEMČIJA.
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Slovensko združenje za požarno varstvo
PRAVICE OTROK.
Posvet „Kako bolje sodelovati v občini Cerknica“
Vzpostavitev okvira socialnega dialoga v osrednjeslovenski regiji
“Mediacije” Vmesno poročilo raziskovalne skupine o izvedbi raziskave v okviru evropskega projekta ZSSS »Mediacija kot orodje za doseganje večje enakopravnosti.
Konferenca - Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje POLET v Mariboru Obeti za prihodnost - podaljševanje delovne.
COMENIUS Active Citizenship through Fairy Content Tales (ACT-FACT)
DRUŠTVO POHODNIKI TRIGLAV NOVA GORICA
PREDSTAVITEV MLADINSKEGADEMOKRATIČNEGA PROJEKTA
VSE O TRŽNEM RAZISKOVANJU NA ENEM MESTU
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
Izobraževanja za zaposlene v turizmu in gostinstvu
Kako pripraviti javno prireditev
Zapis predstavitve:

STAREJŠI V SLOVENIJI

Katere od naslednjih institucij igrajo pozitivno  ali negativno vlogo pri odnosu do izzivov staranja prebivalstva v tvoji državi? Zelo negativno = -10, zelo pozitivno= +10  ( izračunano je razmerje med pozitivnimi in negativnimi odgovori) Belgija  Slovenija  Madžarska parlament 1,8 -3,3 -2,3 lokalna politika 3,8 1,2 -0,2 EU institucije  0,6 -0,6 0,5 gospodarstvo -1,3 -4,1 -3,8 sindikati    0,2 -0,7 mediji in novinarji  2,2 3,0 organizacije starejših  3,2 7,9* 6,1 cerkvene organizacije  2,0 4,5 boljše od nas so ocenjene organizacije starejših le še na Danskem (8,7), na Cipru (8,0), na Finskem (8,6), na Švedskem (8,4) in na Islandiji (8,8)

Prikaz opravljenega dela v projektu v letih 2004-2010 LETO vstopa 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Skupaj Število enot 12 26 22 34 31 32 188 Število DU 16 27 44 30 36 42 26* 221 Št. vključenih starejših 4.363 11.082 16.557 18.590 17.478 20.377 18.730 107.177 Št. ponovno obiskanih 3.683 5.128 10.561 21.685 34.685 41.311 59.714 176.694 Št. nudenih pomoči 150 1.219 8.787 9.951 5.223 11.173 21.879 58.412 *5 društev, ki je vstopilo v projekt v prejšnjih letih v večje enote, je v letu 2010 začelo delati kot samostojna enota.

Prikaz vključenih v projekt v letih 2004-2009, po tem ali menijo, da potrebujejo dodatno pomoč po spolu dodatna pomoč ne da skupaj spol MOŠKI 15264 2280 17544 % 87,0% 13,0% 100% ŽENSKA 26195 5764 31959 82,0% 18,0% 41459 8044 49503 83,8% 16,2% * delež manjkajočih vrednosti, ki v tabeli niso upoštevane, je 2,8 % glede na anketirano populacijo N= 50..913

Prikaz vključenih v projekt v letih 2004-2009, po tem ali menijo, da potrebujejo dodatno pomoč po starosti dodatna pomoč ne da skupaj starost od 70 – 79 let 24464 3039 27503 % 89,0 % 11,0 % 100 % spol od 80 – 89 let 15111 4067 19178 78,8 % 21,2 % od 90 let in več 1709 913 2622 65,2 % 34,8 % 41284 8019 49303 83,7 % 16,3 % * delež manjkajočih vrednosti, ki v tabeli niso upoštevane, je 3,2 % glede na anketirano populacijo N= 50..913

Prikaz vključenih v projekt v letih 2004-2009, po tem ali menijo, da potrebujejo dodatno pomoč po predelu Slovenije, kjer živijo dodatna pomoč ne da skupaj VzhZah Vzhodna Slo 21434 5161 26595 % 80,6 % 19,4 % 100 % Zahodna Slo 20046 2885 22931 87,4 % 12,6 % 41480 8046 49526 83,8 % 16,2 % * delež manjkajočih vrednosti, ki v tabeli niso upoštevane, je 2,7 % glede na anketirano populacijo N= 50..913

Prikaz vključenih v projekt v letih 2004-2009, glede na potrebo po pomoči pri zdravstveni negi glede na starost dodatna pomoč ne da vsak dan skupaj starost od 70 – 79 let 22050 1532 352 23934 % 92,1 % 6,4 % 1,5 % 100 % spol od 80 – 89 let 13598 2011 573 16182 84,0 % 12,4 % 3,5 % od 90 let in več 1495 461 198 2154 69,4 % 21,4 % 9,2 % 37143 4004 1123 42270 87,9 % 9,5 % 2,7 % * delež manjkajočih vrednosti, ki v tabeli niso upoštevane, je 17 % glede na anketirano populacijo N= 50..913

2004 – 2009 da 16,3%

V dokumentu Zdravo in aktivno staranje, ki ga je pripravil nemški zvezni urad za promocijo zdravja, govorijo o naslednjih področjih , ki naj bi izboljšala zdravje 'mlajših' starejših ljudi: izboljšati možnosti zaposljivosti starejših in jih spodbujati k podaljšanju delovne dobe omogočiti starejšim, da delijo z drugimi svoje znanje in izkušnje in ostanejo socialno aktivni in cenjeni kot svetovalci in prostovoljci, omogočiti doživljenjsko izobraževanje (računalniške sposobnosti, kulturne aktivnosti -festivali pevskih zborov in instrumentalnih skupin), razviti servisne dejavnosti, ki upoštevajo potrebe starejših (transport, bivalno okolje, zdravje) in opogumljati starejše ter jim  omogočiti , da postanejo bolj politično aktivni,

preprečevati izolacijo starejših z obiski na domu in z organizacijo specifičnih aktivnosti na oddaljenih področjih in z organizacijo njim dostopnih servisnih dejavnosti, Razviti zdravstveno, socialno in izobraževalno servisno dejavnost, ki je občutljiva na individualne zmožnosti posameznikov, na kulturne posebnosti (migranti) in na položaj, v katerem se znajdejo starejši, razviti aktivnosti promocije zdravja posebej za starejše (fitness), jih narediti lahko dostopne starejšim(bližina, cena, jezik..), priskrbeti pomoč in svetovanje negovalcem starejših in invalidnih oseb v družini.

Kaj menite, da je najbolj potrebno, da bi bila vaša dežela prijazna do starejših? EU Slovenija 55+ več možnosti za starejše, da ostanejo fit in zdravi 42 % 59 % 39 % boljši javni prevozi (avtobusi in vlak) 40 % 35 % 41 % boljša varnost na cesti za pešce 31 % 26 % več parkov 25 % 23 % več trgovin in bank v bližini 17 % 9 % 16 % več javnih prostorov, stavb 15 % 12 % 13 %