Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Šolsko leto 2008/2009, program gimnazija, 2
Advertisements

Odprti dostop do znanstvenih podatkov v Sloveniji
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka na MOP za okolje
Lepo pozdravljeni na predstavitvi
ODLIČNE UNIVERZE SODELUJEJO Z OKOLJEM
STROKOVNI POSVET FLEKSIBILNI PREDMETNIK IN AKTUALNI IZZIVI OSNOVNE ŠOLE TIMSKO IN MEDPREDMETNO POUČEVANJE Z ROKO V ROKI POD POGOJI FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA.
7.predavanje: življenjska doba izdelka in marketiško načrtovanje
  Priprava Energetskega koncepta Slovenije Urška Dolinšek, MzI - DE Ljubljana, 6. oktober 2016.
Načrt vrednotenja za OP ROPI in OP RR za obdobje
Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji: stanje in perspektive
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej
Spodbujanje procesa komercializacije znanja - VALOR
B22.
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
Priporočila za področje ZP
POMORSTVO IN PROMET Bolonjska študijska programa 2. stopnje
potenciali energetske učinkovitosti
Vrh malega gospodarstva Zdravko Počivalšek MINISTER Ljubljana, 12. 5
7 Projektni menedžment dr. Branko ŠKAFAR.
Predstavitev rezultatov Razvojnega programa SOČA 2013 (za Svet zavoda)
Kultura in klima organizacije
FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
Andreja Ahčin, ravnateljica SŠ na BC Naklo
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
Potenciali slovenske industrije
(ABC informacije + spletne strani)
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
PUPO Preventivni ukrepi za preprečevanje osipa
DRUŽBOSLOVJE Upravne in organizacijske vede
Danica BIZJAK Pilotni projekt MODUL : OKOLJSKI RAČUNI Zbiranje podatkov za Račune izdatkov za varstvo okolja.
Ozaveščanje o Direktivi o okoljski odgovornosti v Sloveniji
PRIPRAVA DOKUMENTOV RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA za obdobje
Izzivi podjetji pri črpanju nepovratnih srestev
Vsebina predmeta Osnove poslovnih informacijskih sistemov 
Nacionalni strateški referenčni okvir
Petra Flajnik Gimnazija KRANJ
Andrej Kuzman, Matjaž Podpečan
Problemi uvajanja tehnologij e-oskrbovanja
KOORDINATNI SISTEM ETRS89/TM
Pomen in potenciali pametnih mest in skupnosti Blaž GOLOB Direktor, SmartIScity d.o.o. EU forum za digitalno podjetništvo.
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
SMERNICE SVETA EVROPE ZA SODELOVANJE JAVNOSTI PRI ODLOČANJU
Elektronsko poslovanje v Abanki
Predstavitev projekta PPF II
UPORABA DIGITALNE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU NAVIGACIJE
Operativni program razvoja človeških virov za obdobje (OP ESS)
Dr. DARJA PICIGA Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za okolje
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Alenka Podlogar
Jure Dimec, Janez Stare & posadka IBMI
Problemi uporabe skupnih standardov v e-poslovanju
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje : poudarki dokumenta in informacije glede črpanja sredstev EU skladov MDDSZ.
Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2019
Upravljanje knjižnic - UK 12
Irish Pub pri Veselem Skratu
Odprava administrativnih ovir in poenostavitev postopkov s pomočjo informacijske tehnologije mag. Renata Zatler, Slavko Patekar, Matija Kodra
Direktorat za upravne procese BOLJŠA ZAKONODAJA
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Uporaba mikropodatkov Ankete o delovni sili v študijske namene
Vzpostavitev okvira socialnega dialoga v osrednjeslovenski regiji
Spodbude za omilitev podnebnih sprememb
Razpoznava govora z usmerjeno nevronsko mrežo
Statistični sosvet za statistiko energetike
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
OD MINIMALNIH STANDARDOV K ODLIČNOSTI
Statistični sosvet za statistiko energetike
Fiskalna gibanja in politika
Ekonomsko ogledalo Boštjan vasle, umar Ana t. selan, umar
Načrt vrednotenja za OP razvoja človeških virov za obdobje
Zapis predstavitve:

Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor 7.-8.4.2005 Strategija razvoja na področju Tehnologije vodenja procesov Zoran Marinšek, INEA Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor 7.-8.4.2005 Okrogla miza: Z intenzivnejšim razvojem tehnologije vodenja (avtomatizacije in informatizacije) do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

Pri njenem nastanku je sodelovalo 14 začetnih članic mreže Osnove strategije Strategija razvoja je nastala v letu 2003 v okviru priprave idejnega projekta – strateškega načrta razvoja Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov Pri njenem nastanku je sodelovalo 14 začetnih članic mreže Pri oblikovanju projektnih sklopov v okviru strateških usmeritev mreže je sodelovalo 44 podjetij uporabnikov, ki se bodo v teku realizacije strategije vključevala v izvajanje posameznih projektov, s skupaj preko 44.000 zaposlenimi, prihodkom okrog 4,45 mrd EUR in izvozom preko 2,13 mrd EUR med njimi je večji del najmočnejših in najuglednejših v Sloveniji.

Vsebinska izhodišča strategije Strategija temelji na analizi naslednjih dejavnikov: Stanja doma pri uporabnikih pri izvajalcih Stanja v tujini Potreb izvajalcev-članic mreže in njihovih uporabnikov na osnovi primerjave z bolj razvitimi državami na osnovi ocene razvojnih trendov v svetu in na osnovi vizije izvajalcev

Prednostne smeri razvoja TVP Na osnovi izvršene analize je bilo oblikovanih naslednjih 7 prednostnih smeri razvoja TVP: proizvodna informatika, vodenje kompleksnih sistemov in procesov, odkrivanje napak in kontrola kvalitete, podpora logističnim procesom v proizvodnih podjetjih, tehnologije, ki dvigujejo kvaliteto bivanja in zmanjšujejo onesnaževanje okolja, avtomatizacija strojev in naprav (vgrajeni sistemi) ter tehnologije, ki omogočajo razvoj novih orodij in gradnikov za sisteme vodenja

Strateški cilji in glavne strateške usmeritve Dvigniti stopnjo tehnološke razvitosti uporabnikov tehnologije vodenja procesov Dvigniti konkurenčni nivo izvajalcev na posameznih izbranih segmentih (jedrnih tehnologijah) Glavne strateške usmeritve Pospešeno uvajanje in razširjanje novih (in obstoječih) tehnologij med uporabnike  Predvsem preko demonstracijskih projektov Pospešen razvoj novih proizvodov, storitev in tehnologij za izvajalce  Predvsem preko tehnološko-razvojnih projektov Pospešeno uvajanje in vzpostavljanje inovativnega okolja.

Operativni načrt realizacije strategije 2004-2006: Načrt vlaganj, ki smo ga v predrazpisni fazi kot projekt pripravili za sofinanciranje strukturnemu skladu EU Izhodišče za projekt so bile 3 strateške usmeritve mreže  3 strateški cilji projekta (SC,i): »Razvoj novih in izboljšava (dograditev) obstoječih tehnologij, produktov in storitev za izvajalce«  tehnološki preskok in s tem povečanje konkurenčnosti sodelujočih izvajalcev (SC1) »Implementacija novih in dograditev obstoječih sistemov avtomatizacije in informatizacije pri uporabnikih«  dvig tehnološke ravni uporabnikov in posledično njihove konkurenčnosti (SC2) »Vzpostavitev inovativnega okolja« (SC3)  Podpora realizaciji prejšnjih dveh ciljev  Infrastruktura ter način in poti delovanja, ki bodo omogočili učinkovitejši in hitrejši razvoj na tem področju, ter s tem večji vpliv na doseganje strateških ciljev Slovenije

Struktura celovitega projekta za izvajanje operativnega načrta strategije 2004-2006

Projektni sklopi v celovitem projektu za izvajanje operativnega načrta strategije 2004-2006

Trenutno stanje V okviru strukturnih skladov zelo omejena realizacija operativnega načrta za obdobje 2004-2006 : = 20%-25% načrta! = veliki administrativni problemi pri izvajanju projekta zaradi prekompleksne strukture in neizkušenosti! Nedorečena in nejasna vloga države kot enega od ključnih partnerjev pri izvajanju strategije = še ni sprejeta strategija razvoja Slovenije = še ni oblikovana in uvedena konsistetna politika tehnološkega razvoja in inovativnosti = še niso oblikovani instrumenti za stabilno izvajanje take politike = še niso oblikovani ali stabilizirani instrumenti za vzpostavljanje vpliva tehnološkega sektorja gospodarstva na tako politiko

Trenutno stanje (nad.) Zato ...  zastoj oz. zamuda pri izvedbi kvalitetnega premika v smer pospešenega tehnološkega razvoja in inovativnosti  zastoj oz. zamuda tudi pri izvajanju strategije razvoja na področju tehnologije vodenja procesov tehnološke mreže kot eden najpomembnejših instrumentov za povezovanje JRS in gospodarstva ter hitrejši razvoj tehnologije in njeno diseminacijo ostajajo v “predprojektni fazi”. V naši mreži: = obseg projekta SS je podkritičen za pričetek “samo- vzdrževane reakcije”! = kako vključevati v mrežo zainteresirane nove partnerje, kako generirati kritično maso za usmeritev navzven Nujna je odprava blokad in premik naprej, brez tega ne bo pričakovanih rezultatov!