Konferenca - Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje POLET v Mariboru Obeti za prihodnost - podaljševanje delovne aktivnosti in zakonodajna ureditev Marijan Papež Maribor, 29. maj 2019

Spremembe upokojitvenih pogojev Vse reforme, ki so bile sprejete po samostojnosti Slovenije so prinesle predvsem pri ženskah, podaljšanje pokojninske dobe in zvišanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

»Polna doba« Moški Starost 60 let, 40 let pokojninske dobe brez dokupa – ZPIZ-2 Starost 58 let, 40 let pokojninske dobe (delovne dobe) – ZPIZ-1 Starost 58 let, 40 let pokojninske dobe – ZPIZ-92 Ne glede na dopolnjeno starost, 40 let pokojninske dobe – predpis, veljaven pred ZPIZ-92   Ženska Starost 58 let, 38 let pokojninske dobe (delovne dobe) – ZPIZ-1 Starost 53 let, 35 let pokojninske dobe – ZPIZ-92 Ne glede na dopolnjeno starost, 35 let pokojninske dobe – predpis, veljaven pred ZPIZ-92

Moški – dopolnjenih 20 let pokojninske dobe ukinjena z 2016 – ZPIZ-2 starost 63 let, 20 let pokojninske dobe – ZPIZ-1 starost 63 let, 20 let pokojninske dobe – ZPIZ-92 starost 60 let, 20 let pokojninske dobe – predpis, veljaven pred ZPIZ-92   Ženska – dopolnjenih 20 let pokojninske dobe ukinjena z 2020 – ZPIZ-2, v letu 2019 starost 64 let in 6 mes. starost 61 let, 20 let pokojninske dobe – ZPIZ-1 starost 58 let, 20 let pokojninske dobe – ZPIZ-92 starost 55 let, 20 let pokojninske dobe – predpis, veljaven pred ZPIZ-92

Starost 65 let, 15 let zavarovalne dobe – ZPIZ-2 Moški – dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe Starost 65 let, 15 let zavarovalne dobe – ZPIZ-2 Starost 65 let, 15 let zavarovalne dobe – ZPIZ-1 Starost 65 let, 15 let zavarovalne dobe – ZPIZ-92 Starost 65 let, 15 let zavarovalne dobe – predpis, veljaven pred ZPIZ-92 Ženska – dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe Starost 63 let, 15 let zavarovalne dobe – ZPIZ-1 Starost 60 let, 15 let zavarovalne dobe – ZPIZ-92 Starost 60 let, 15 let zavarovalne dobe – predpis, veljaven pred ZPIZ-92

V četrt stoletja velik preskok Velik preskok je bil dosežen predvsem pri ženskah (iz 35 na 40 let in iz “50“ na 60 let). Miselnost se tako pri posamezniku kot delodajalcih ni tako hitro prilagajala, prav tako ne ostala zakonodaja, kot so sledile spremembe. Nostalgija po upokojitvi pri 50 letih.

Dvig starosti vstopa na trg dela Dviguje se tudi starost za vstop na trg dela, predvsem v obdobju krize. Primarno pa zaradi šolanja, ko se večina vključi v študij in ga zaključi pozneje kot v peteklosti, predvsem ali tudi zaradi bolonskega študija. Struktura mladih zavarovancev se je zelo poslabšala.

Upoštevanje študentskega dela v pokojninsko dobo V zadnjih letih se trend rahlo obrača na bolje, tudi zaradi upoštevanja študentskega in dijaškega dela v pokojninsko dobo. Tudi zaposlitvene možnosti so se v zadnjih dveh letih izboljšale. Zgovoren je podatek, da je bilo v letu 2008 povprečno 904 tisoč zavarovancev, v letu 2013 le še 833 tisoč in v letu 2018 kar 939 tisoč in v marcu 2019 že preko 950 tisoč.

Predsodki pri zaposlovanju in izobraževanju starejših Še vedno je predsodek pri zaposlovanju kandidatov, ki so stari približno 50 let, ker je prva misel, da ta se bo pa kmalu upokojil, čeprav ima do upokojitve še najmanj 10 let, če se je zaposlil pri starosti 20 let in 15 let, če se je zaposlil pri starosti 25 let ali kasneje. In ker je taka miselnost pri večini, jih delodajalci redko zaposlijo, zaposlene tudi manj izobražujejo, sami delavci pa imajo večkrat občutek, predvsem tisti, ki iščejo zaposlitev, da so nezaželeni, nepotrebni in potem iščejo rešitve tudi v bolniškem staležu in postopkih za oceno invalidnosti.

Premalo zaposlenih v starosti 55 do 64 let Že vrsto let pa v državi bijemo plat zvona, da smo na repu v EU po zaposlenih med 55 in 64 letom starosti. Seveda ni dovolj, da se spremeni samo pokojninska zakonodaja, mora se tudi ostala, ki sodi v okvir zaposlitve in dela (delovnopravna, zdravstvena, za varstvo pri delu ipd.).

Predlog MDDSZ iz 65 na 67 let V razpravi je predlog MDDSZ, da bi se za najmanj 15 let zavarovalne dobe, starost postopno dvignila od leta 2023 iz 65 na 67 let, po dva meseca na koledarsko leto. Predlog na sindikalni strani ni naletel na odobravanje, kar je povsem normalno. Po moji oceni je predlog pričakovan in korekten, predvsem zaradi postopnosti in kasnejše uveljavitve, ne takoj po sprejemu zakona, kar smo bili navajeni pri vseh treh reformah. Potrebno je poudariti, da bo to veljalo le za tiste, ki ne bodo imeli doseženih 40 let pokojninske dobe.

Potrebnost reforme PIZ? Moramo pa se zavedati, da bo prej ali slej prišlo do podaljšanje delovne aktivnosti iz 40 na 42 ali 43 let in dvig starostne meje iz 60 na 62 ali 63 let. Reformo lahko pričakujemo v naslednjih nekaj letih. Čimprej bo, tem bolje, ker si bomo lahko privoščili daljši prehod in ne takojšnji začetek uveljavitve ampak v enem ali dveh letih. Najbolje bi bilo, da bi se takoj lotili še ostalih potrebnih spremeb, ki so nakazane že v Beli knjigi in na nek način tudi v koalicijskem sporazumu, ki bi bile sprejete do konca 2020 in začele postopno veljati 2023, kot je predlagalo MDDSZ za dvig iz 65 na 67 let.

Uveljavitev vmesne pravice do starostne pokojnine Problem pri dvigu starostne meje, ki ga bo potrebno rešiti, da se res vsi tisti, ki so se zaposlili s 27 leti ali kasneje ne bodo upokojevali pri 67 letih. Rešitev je v uvedbi še vmesne pravice do starostne pokojnine, ki bi bila lahko pri starosti 65 let s postopnim dvigom zavarovalne dobe, na primer iz 15 na 35 let (dvig za eno leto, dve ali največ pet let v koledarskem letu), Bila bi dobrodošla vsaj za nekatere, ki so se pozneje vključili na trg dela.

ŽELIM VAM LEP in USPEŠEN DAN