OD MINIMALNIH STANDARDOV K ODLIČNOSTI

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Umeščenost ekonomskega dogajanja
Advertisements

Usposabljanje kandidatov za vpis v register strokovnjakov NAKVIS
IZBOLJŠANJE PROCESA PRODAJE S POVEČANO OSREDOTOČENOSTJO NA ODJEMALCE
POSLOVNIK KAKOVOSTI Aleksander Vrščaj
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
WELLNESS TURIZEM V OKVIRU ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA
STROKOVNA PRAKSA IN MENTORSTVO
Specialne knjižnice Specialni knjižničarji = informacijski strokovnjaki Predavanje 2 Izr. prof. Primož Južnič
Sindikat in svet delavcev z roko v roki
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI PROSTOR
Državna komisija za splošno maturo RS
AKREDITACIJSKI PROCESI IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI UNIVERZ V EVROPI
Priznavanje tujega formalnega izobraževanja na Univerzi v Ljubljani
ODLIČNE UNIVERZE SODELUJEJO Z OKOLJEM
KAKOVOST KAKOVOST JE ZASTONJ !.
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
IZRAELSKI KURIKULUM Adriana Jordan.
PISA 2009 z vidika značilnosti učencev
Pregled trenutnega stanja merjenja zadovoljstva pacientov in
Načrt vrednotenja za OP ROPI in OP RR za obdobje
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej
NAŠA HRANA, PODEŽELJE in NARAVNI VIRI PO 2021
7 Projektni menedžment dr. Branko ŠKAFAR.
FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
Prenos znanja in dejavnosti informiranja
MERILA ZA VREDNOTENJE SPISOV NA CANKARJEVEM TEKMOVANJU
Ukrep Vseživljenjsko učenje Podaktivnost
Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic - 2
DRUŽBOSLOVJE Upravne in organizacijske vede
Ozaveščanje o Direktivi o okoljski odgovornosti v Sloveniji
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
STARANJE OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU KOT BIO-PSIHO-SOCIALNI PROCES „Vsak se stara po svoje „ IZZIVI STARANJA OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU.
Nacionalni strateški referenčni okvir
OSNOVE ZA IZVAJANJE TEČAJA / IZPITA
Andrej Kuzman, Matjaž Podpečan
Slovenija in NATO,OZN,oecd
Problemi uvajanja tehnologij e-oskrbovanja
DECEMBRSKO STROKOVNO SREČANJE DELOVNIH TERAPEVTOV
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
SMERNICE SVETA EVROPE ZA SODELOVANJE JAVNOSTI PRI ODLOČANJU
Predstavitev projekta PPF II
En.Grids , Ljubljana Gregor Omahen Projekt NEDO.
Podzakonski akti Blatnik, Kosi.
Seminar: Drugačna geografija
Jure Dimec, Janez Stare & posadka IBMI
Nacionalni program socialnega varstva za obdobje : poudarki dokumenta in informacije glede črpanja sredstev EU skladov MDDSZ.
Upravljanje knjižnic - UK 12
NOVE OBLIKE SODELOVANJA V DOBI DIGITALNE TRANSFORMACIJE KMETIJSTVA
Dr. Samo Rugelj 21. maj, 2014 NEKAJ PREMISLEKOV O VREDNOTENJU KAKOVOSTI KNJIG ZA ODRASLE NA SLOVENSKEM dr. Samo Rugelj 21. maj,
DRŽAVNI SVET Ljubljana,
Novo Zelandski kurikulum
Direktorat za upravne procese BOLJŠA ZAKONODAJA
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Vodenje toplotne modelne naprave Armfield PCT-13
Uporaba mikropodatkov Ankete o delovni sili v študijske namene
Vzpostavitev okvira socialnega dialoga v osrednjeslovenski regiji
PROIZVODNI MANAGEMENT
“Mediacije” Vmesno poročilo raziskovalne skupine o izvedbi raziskave v okviru evropskega projekta ZSSS »Mediacija kot orodje za doseganje večje enakopravnosti.
Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, Maribor
(moderira mag. Pavla Karba, ZRSŠ)
Razpoznava govora z usmerjeno nevronsko mrežo
DRŽAVLJANSKA VZGOJA: CILJI, VSEBINA IN DIDAKTIČNI PRISTOPI
Akcijsko raziskovanje za ZDT
NOV PRISTOP NA PODROČJU KAKOVOSTI ZRAKA
Izobraževanja za zaposlene v turizmu in gostinstvu
»ACE THE CASE« masterclass
primerjava kurikulumov Slovenija in Češka
Načrt vrednotenja za OP razvoja človeških virov za obdobje
Zapis predstavitve:

OD MINIMALNIH STANDARDOV K ODLIČNOSTI Sistemi kakovosti, akreditacija, certificiranje in standardi v povezavi z visokim šolstvom Prof. dr. Janko Drnovšek Predstojnik Laboratorija za metrologijo in kakovost Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani OD MINIMALNIH STANDARDOV K ODLIČNOSTI posvet o kakovosti v visokem šolstvu, 7. maj 2019

Vsebina primerjava in primernost sistemov kakovosti v povezavi z visokim šolstvom specifike akreditacije, certificiranja sistemov za upravljanja kakovosti, standardi, njihova povezanost in razlike primerjava s sistemi kakovosti proizvodov in storitev, CE minimalni standardi, varnost, kakovost nujnost različnih pristopov med kakovostjo sistemov v industrijskem pomenu in kakovostjo v visokem šolstvu razlika med administrativnim, procesnim vodenjem kakovosti (QM) in motivacijsko kreativnem pristopu (EC), ki vodi v odličnost sistemi kakovosti v visokem šolstvu da zagotavljajo stabilno in stimulativno okolje, ki omogoča in stimulira lastno iniciativnost, motivacijo, inventivnost, kreativnost, učinkovitost/konkurenčnost, razvoj lastne osebnosti in odnosa do okolice/družbe, materialne osnove,  kar vse vodi v odličnost odličnosti ni možno doseči zgolj z implementacijo sistemov kakovosti v šolstvu oziroma pretirano regulacijo

Izkušnje, znanje, spretnosti, veščine, inovativnost, konkurenčnost, preživetje

A P D C act plan control do Izkušnje, znanje, spretnosti, veščine, inovativnost, konkurenčnost, preživetje

EC QM Quality management principle, EC Excellence Concepts

Agencija (n.a.k.v.i.s.), neodvisna, edina v RS, članica ENQA, vsekakor ustrezna umestitev Dileme za vse agencije v EU? ali so agencije akreditacijski organ? ali so agencije certifikacijski organ? ali so agencije standardizacijski organ? ali so agencije evalvacijski organ ? ali so agencije nadzorni/inšpekcijski organ, regulator? ali se razlikuje akreditacija programov in akreditacija visokošolskih organizacij, certificiranje osebja? ali agencije v svojih aktivnostih zagotavljajo, da ne prihaja do nasprotja interesov in tržnega delovanja?

Zaključek/razmislek Visoko šolstvo in koncept zagotavljanje kakovosti sta v tej povezavi tako kompleksna sistema, da je potrebna skrajna previdnost, modrost in znanje, da bi bili cilji doseženi. Cilji so odličnost v konkurenčnosti na vseh področjih. Ob tem je enako pomembno zagotoviti etično naravnanost dobrobiti na osebnem in družbenem nivoju. Prispevek nudi v razmislek, kako smiselno razdeliti in obvladovati institucionalne vire (organizacije, sredstva/denar, prostorske razmere, zakonodajne okvire), vsebinska jedra (programe, znanja, načine njih izvedbe) in, kot najpomembnejše, ključne deležnike sistema, to je učitelje in študente. Če bi bilo možno zgolj s formalnimi ukrepi zagotoviti odličnost, bi to že vsi zdavnaj naredili.

Quality management systems in higher education and science are not sausage machines. Kamal M. Hossain, OBE

Dileme, komentarji? Hvala!