Umeščenost ekonomskega dogajanja M. Granovetter
Umeščnost Ekonomsko obnašanje in institucije so odvisne od družbenih odnosov Raven umeščenosti v netržnih gospodarstvih manjši kot predvidevajo substantivisti in zastopniki razvojnih teorij; se manj spremeni z modernizacijo; Vedno je obstajala in je pomembnejša kot razumejo formalisti in ekonomisti;
Umeščenost Problema preveč in premalo socializiranega razumevanja človekovega delovanja v sociologiji in ekonomiji: Ekonomija- kako ljudje izbirajo Sociologija – ljudje nimajo nobene izbire Oba pristopa: koncept delovanja in odločanja atomiziranih akterjev Umeščenost: akterji se ne obnašajo/odločajo zunaj socialnega konteksta in niso popolnoma podrejeni družbeni vlogi – so umeščeni v konkreten delujoč sistem socialnih odnosov
Umeščenost, zaupanje in prevare Zakaj ni več nezaupanja in prevar? Institucije v službi ekonomskega Generalizirana morala Napitnina na bencinski črpalki (neznani akterji, ne bo se ponovilo, ne bo vplivalo na druge transakcije) Dilema zapornikov v gledališču Družbene vezi/odnosi – bolj kot institucije ali generalizirana morala odgovorni za zaupanje
Zaupanje Socialne vezi: Omogočajo nezaupanje, oportunizem, neurejenost So predpogoj, ampak ne garancija zaupanja Največje prevare omogoča največje zaupanje Največje prevare omogočene s strukturiranimi razmerji Pomen strukture odnosov Pomembni so detajli socialne strukture, da bi razumeli ureditev ekonomskega življenja
Trgi in hierarhije Kaj in kdaj uporabiti? Učinkovitost hierarhičnih odnosov je precenjena Anonimen trg neo-klasičnega modela ne obstaja Potrebna pozornost odnosom moči v “tržnih” odnosih in socialnim vezem v podjetjih
Pomen koncepta umeščenosti Sociološka perspektiva je nujna za razumevanje ekonomskega dogajanja. Potrebno se je vrniti evropski sociološki tradiciji – M. Weber – ekonomsko dogajanje kot vrsta družbenega dogajanja