Politični odnosi med Slovenijo in Hrvaško Balkansko breme in perspektive evropskega koncepta dobrega sosedstva

Skupni interesi Podobna nacionalna zgodovina, izkušnje graditve nacije brez nacionalne države (Hrochov model) Tradicionalno zgodovinsko zavezništvo Odnosi do Italije (zavarovanje Ossimskega paketa, predvsem pa Rimskega sporazuma) Skupni interesi na Balkanu

Poglavitne razlike med tranzicijskimi modeli Slovenski vzorec “pogodbene tranzicije” Graditev pluralističnega večstrankarskega modela Stara elita se je reproducirala Hrvaški “kapitulantski” vzorec zamenjave oblasti Model ene dominantne politične stranke se še vedno perpetuira Graditev “nove nacionalne elite”

Temeljne razlike med političnimi in družbenimi sistemi Ravnovesje političnih moči v Sloveniji Relativno nizka socialna stratifikacija Slovenska družba je bolj podobna socialnim državam “stare” Evrope kot pa družbam “nove Evrope” Politična dominacija in tradicija miselnosti “vse ali nič” Izjemna socialna stratifikacija Hrvaška kot najbolj radikalen primer “novoevropske” družbe v Mitteleuropi

Evropski model dobrega sosedstva Skupne politične vrednote (vladavina prava, ekonomske svoboščine, enakomeren trajnostni razvoj) Skupni interesi Vzpostavljanje kompromisa Spoštovanje doseženih sporazumov (Pacta sunt servanda)

Medsebojni problemi Vprašanje meje, predvsem na morju (s tem povezano tudi vprašanje zaščitene ribiško-ekološke cone na Jadranu) Vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki Vprašanje NEK

Obdobja v hrvaški politiki in obdobja medsebojnih odnosov 1990-1995 predpluralistično obdobje nacionalne enotnosti – predkonfliktno obdobje meddržavnih odnosov 1995-2000 obdobje močne avtoritarne oblasti in šibke demokratske opozicije – začetek konfliktnega značaja medsebojnih odnosov 2000-2003 obdobje šibke demokratične oblasti in protidemokratske opozicije – prvič pripravljenost na kompromis, pomanjkanje moči za uveljavitev sporazuma

Današnje stanje na Hrvaškem Demokratična opozicija ne bo obstruirala proeuropske politike manjšinske vlade Ne glede na dominantno miselnost tuđmanovskega nacionalističnega gibanja se Sanaderjeva administracija do sedaj obnašala proevropsko Perspektiva medsebojnih odnosov je odvisna od nadaljnje evropeizacije Hrvaške

Slovenska stran in odprta vprašanja Slovenska politika po maju 2004 dobi nove obveznosti glede Balkana Napačno prepričanje da članstvo v EU samo po sebi pomeni izboljšanje pogajalske pozicije Slovenski temeljni interes – evropeizacija Hrvaške in čim prejšnji začetek hrvaških pogajanj o članstvu v EU

Realne šanse za hrvaško napredovanje Sanaderjeva vlada je v 6-mesečnem obdobju ustvarila več kot bi to uspelo levo-liberalni koaliciji Kandidatura, ne pa začetek scrininga in pogajanj, je verjetno maksimum kar Hrvaška lahko dobi na Svetu EU

Realne ovire Volitve za EP, nova EK Soočanje EU s posledicami velike širitve in nepripravljenost nekaterih novih članic Pomanjkanje koncepta nadaljnje širitve EU Pomanjkanje politike EU do zahodnega Balkana Turška “evropska perspektiva”

Možne posledice ustavljanja približevanja Hrvaške EU Krepitev evrofobnih in evroskeptičnih političnih opcij na Hrvaškem Možnost predčasnih volitvev in obnove notranjih odnosov kot v obdobju 1995-2000 Okrepljen nacionalizem na Hrvaškem v današnjih okoliščinah bi bil vsmerjen predvsem zoper Slovenijo