NEMŠKI KURIKULUM IN PRIMERJAVA S SLOVENSKIM Mentorica: dr. Irena Nančovska šerbec Avtorica: lea kavčič, 2. ma-ra

Nemški šolski sistem 16 zveznih držav in toliko različnih kurikulumov in izvajanj računalništva in informatike na šolah. Otroci začnejo uporabljati računalnik z 10. leti – začetek sekundarne stopnje izobraževanja. Predmet informatika je prisoten na večini smeri 2. stopnje, a je obvezen le v gimnazijah (ne vseh, zaradi primanjkovanja učiteljev).

Delitev vsebin informatike v sekundarni stopnji izobraževanja 5. razred Sestavni deli računalnika. Uporaba uporabniških vmesnikov (Microsoft Office, Windows, Slikar). Spoznajo internetno mrežo, igre, varno zaščito pred virusi. Osnove programiranja. Obdelava besedil in delo z datotekami -> medpredmetno povezovanje.

6. razred Razlike med strojno in programsko opremo. Napredne funkcije za obdelavo besedil. Grafika. Tabele. Pri programiranju delajo rekurzijo, lokalne in globalne spremenljivke. Uporaba interneta.

7. razred Naučijo se izdelave spletne strani. Robotsko programiranje, zanke, kazalci. Preglednice. Nadgradijo znanje obdelave besedil in grafične obdelave.

8. razred Excel za preglednice. Objektno programiranje. Makroprogramiranje (Microsoft access). Nadgradnja s html-jem.

Nemški : Slovenski kurikulum Na 2. stopnji izobraževanja informatika ni obvezna, razen v gimnaziji. Odvisno od šole 4.-6. algoritmi, v programih in iskanje po spletu, v 7. obdelava besedil, v 8. rač. omrežja in preglednice, v 9. multimedija. Računalništvo v 2. triletki neobvezen izbirni, v 3. pa obvezen izbirni predmet. 1.-4. razred mogoče kot izbirni predmet, v 5. že osnove programiranja in obdelava besedil, v 6. grafika, tabele, v 7. spletne strani, v 8. Excel in objektno programiranje.

Kaj bi dodala v slovenski kurikulum? Računalništvo obvezno že v 4. razredu učenje obdelave besedil in uporabo multimedije za izdelavo predstavitev. Da bi se učili osnov programiranja v osnovni šoli vsi učenci, saj bi se s tem naučili uporabljati in razvijati svoje algoritme in razvijali računalniško razmišljanje.

viri Dolničar, V., & Prevodnik, K. Digitalni razkorak 2009–Raba IKT v Sloveniji in EU. Boreham*, N. (2004). Orienting the work‐based curriculum towards work process knowledge: a rationale and a German case study. Studies in Continuing education, 26(2), 209-227. Autio, T. (2013). The internationalization of curriculum research. In International handbook of curriculum research (pp. 29-43). Routledge. Brinda, T., Puhlmann, H., & Schulte, C. (2009, July). Bridging ICT and CS: educational standards for computer science in lower secondary education. In Acm Sigcse Bulletin (Vol. 41, No. 3, pp. 288-292). ACM. Heinz, J. (2016). Digital skills and the influence of students’ socio-economic background. An exploratory study in German elementary schools. Italian Journal of Sociology of Education, 8(2). Gebhardt, M., Zehner, F., & Hessels, M. G. (2014). Basic Arithmetical Skills of Students with Learning Disabilities in the Secondary Special Schools: An Exploratory Study Covering Fifth to Ninth Grade. Frontline Learning Research, 2(1), 50-63.