Potenciali slovenske industrije mag. Samo Hribar Milič generalni direktor GZS Ljubljana, 15. julij 2015, ustanovna seja Strateške skupine Slovenija 5.0

Industrija v EU 2,3 mio EUR 32 mio Deindustrializacija 2,3 mio podjetij v EU zaposluje 32 mio ljudi v predelovalnih dejavnosti. Delež predelovalnih dejavnosti v BDP je v EU-28 upadel, v Sloveniji se je relativno zmanjšal, a zopet povečal v zadnjih 6 letih, predvsem zato, ker so se storitve, ki so vezane na domači trg, skrčile.

Učinek mreže je potrebno upoštevati Na industrijo je vezanih dodatnih 30-55 % delovnih mest storitvene narave, kot so prodajne aktivnosti, marketing, transport, logistika (McKinsey). Vsak evro prodaje v industriji pomeni 20 centov prodaje za storitvena podjetja. 10 delovnih mest v industriji ustvari 6 do 20 novih v drugih dejavnostih. 4 od 5 zasebnih vlaganj v RR so v industriji.

Pomen industrije v Sloveniji je visok 188 tisoč zaposlenih;160 tisoč zaposlenih v 18.000 podjetjih in 18 tisoč podjetnikov 30% celotne prodaje 57% celotnega izvoza 6 mrd dodane vrednosti; 36% celotne 2 mrd EBITDA; 37% celotne

Stanje konkurenčnosti se je izboljšalo Pri cenah smo uvrščeni visoko, ker je inflacija nizka, pri mednarodni trgovini zaradi članstva v EU in ugodnih cen kontejnerskega prevoza, pri izobraževanju zaradi kvalitete osnovnega in srednjega šolstva. Slabi smo pri mednarodnih investicijah ter tudi samopodobi, saj „odnosi in vrednote“ ter „menedžerske prakse“ temeljijo na samooceni na podlagi vprašalnika, predloženega 100-im slovenskim manangerjem.

Industrija dviguje dodano vrednost tudi ko se gospodarstvo krči Tudi v krizi je industrija povečevala dodano vrednost.

Glavni slovenski izvozni izdelki so polizdelki-ti imajo nižjo dodano vrednost kot končni Mehanizacija, stroji in oprema 36% Izdelani proizvodi 21% Kemični in podobni izdelki 19 % Vir: OECD, 2013 Glavni slovenski izvozni izdelki so vezani na nemško avtomobilsko industrijo, farmacevtiko in druge proizvode za vmesno porabo.

Zaostanek pri rasti izvoza Zaostali smo pri rasti izvoza za Višegrajskimi državami, vendar smo prehiteli stare države članice EU-15.

Izvoz ≠ dodana vrednost Domača dodana vrednost v izvozu 2000 2009 Slovenija 62,5% 65,6% EU-15 70,3% 71,4% Pomembno je razlikovati med izvozom in dodano vrednostjo. Delež domače dodane vrednosti v izvozu, ki pomeni, koliko denarja ostane doma potem, ko plačamo uvoz, se v Sloveniji nižji kot v starih članicah, vendar se povečuje, kar je dobro znamenje. Raste delež izvoza srednje in visoke tehnologije, pada izvoz nizke in nižje tehnologije, kar je povezano tudi z dinamiko pri stroških dela, ki so obremenili delovno-intenzivne dejavnosti z nizko dodano vrednostjo (lesna industrija, tekstil).

Priložnosti so v srednji in visoki tehnologiji Letna sprememba dodane vrednosti v obdobjih Visoka tehnologija Srednja tehnologija Nižja do srednja tehnologija Nizka tehnologija 1997-2007 11,6% 7,6% 1,4% 5,3% 2008-2012 6,5% 0,9% -0,2% Dodana vrednost oziroma zaslužki slovenskega gospodarstva so se najbolj povečevali v srednjih in visokih tehnologijah zato je prav, da imajo le-te podporo tudi v bodoče.

V 2014 je Slovenija ujela vlak… Slovenska industrijska proizvodnja je zaradi strukture gospodarstva zaostajala za evropsko, zaostanek pa smo ujeli šele v začetku 2015.

…v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo Dejavnost v višjo dodano vrednostjo so poskrbele, da se je zgodil preobrat pri industrijski proizvodnji, medtem ko so jo zniževale dejavnosti z nizko dodano vrednostjo kot so pohištvo, oblačila, tekstil. DV na zaposlenega/po delovnih urah v industriji (45-52% povprečja EU-15)

Panoge z večjim potencialom Dejavnost % v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti % izvoza v dejavnosti Dodana vrednost na zaposlenega %dodano vrednost v EU-28 Farmacija 12,7% 94% 105.100 66% Kemična industrija 5,8% 75% 50.900 55% Elektronika 10,1% 79% 34.000 57% Guma in plastika 7,0% 34.500 68% Vozila 8,4% 89% 36.300 Stroji in naprave 6,8% 70% 32.400 48% Kovinski izdelki 12,5% 58% 29.700 62% Nekovin. min. izdelki 3,8% 56% 32.300 65%

Propulzivne panoge vs. predelovalna industrija 2014/2007 Predelovalne dejavnosti Propulzivnih 8 dejavnosti Zaposleni -22% -12% Prodaja -1% 4% Izvoz 5% 10% Dodana vrednost 14% EBITDA 3% 13% Čisti dobiček 6% 16% Neto čisti dobiček -8%

Cilji do 2020 Dvig dodane vrednosti na 80% povprečja EU-28; realno 2% na leto Intenzivna vključitev tistih, ki imajo najboljše globalne razvojne in tržne kompetence