Ne slišim, ne vidim, kako naj razumem?

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?
Advertisements

Andreja Hafner Krek, prof. defektologije
OKOLICA ŠOLE – DO KODER NAM SEŽE POGLED
Vloga duševnega bolnika
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
ANALIZA IZVAJANJA FLEKSIBILNEGA PREDMETNIKA V OE SLOVENJ GRADEC
IZBOLJŠANJE PROCESA PRODAJE S POVEČANO OSREDOTOČENOSTJO NA ODJEMALCE
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
PREDMET: Varno in zdravo okolje
SPRETNOSTI ZA SOCIALNO DELO Z OSEBAMI Z DEMENCO
Vpliv dela z računalnikom na zdravje
1. slovenska SHARE konferenca za uporabnike Ljubljana, 22. januar 2013
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
Področje delovanja družbe VinKom.
SKRB ZA VARNOST NA DELOVNEM MESTU
VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE
Predmet: KEMIJA KOMISIJA ZA KAKOVOST
MOBBING.
Možnosti uporabe merilnikov Vernier in programske opreme Logger Pro
KURIKULUM Slovenija - Finska Pripravila: Anja ŠTRUMBELJ.
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
GULZAR DUISHENOVA, KIRGIZIJA
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
STARANJE OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU KOT BIO-PSIHO-SOCIALNI PROCES „Vsak se stara po svoje „ IZZIVI STARANJA OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU.
Prepoznavanje in obvladovanje stresa za zmanjševanje absentizma
Pogled zdravnika na mediacijo v zdravstvu
STAREJŠI V SLOVENIJI.
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
dr.Tanja Podbevšek, uni.dipl.ing.
ČUTILA Sestavila Nina Rijavec Ternovec, prof..
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Pomen in potenciali pametnih mest in skupnosti Blaž GOLOB Direktor, SmartIScity d.o.o. EU forum za digitalno podjetništvo.
Izhodišča k deinstitucionalizaciji storitev za osebe z motnjo v duševnem razvoju mag. simona smolej jež mag. mateja nagode.
Znanja, usposobljenosti in upravljanje s človeškimi viri
POSLOVNI BONTON: REŠEVANJE KONFLIKTOV NA DELAVNEM MESTU
Posebnosti otroka in obdobja v razvoju otroka
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
Invalidi.
Avtizem.
PRAVICE BOLNIKOV Predmet:PRAVO.
NOVE OBLIKE SODELOVANJA V DOBI DIGITALNE TRANSFORMACIJE KMETIJSTVA
SPLAV.
TEORIJA VIRGINIE HENDERSON - definicija in sestavine zdravstvene nege
SPLETNA STRAN SKUPINE V VRTCU KOT OBLIKA SODELOVANJA S STARŠI
Postavitev šolske ustave in njena nadgradnja
Uporaba mikropodatkov Ankete o delovni sili v študijske namene
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
PREVERJANJE IN POTRJEVANJE NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
ČAS TELEVIZIJE.
~~ČUTILO ZA SLUH-UHO~~
Kartografska pismenost
Konferenca - Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje POLET v Mariboru Obeti za prihodnost - podaljševanje delovne.
Staranje skozi številke
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
Razpoznava govora z usmerjeno nevronsko mrežo
Katalog odgovorov.
VSE O TRŽNEM RAZISKOVANJU NA ENEM MESTU
DRUGAČNI TODA POSEBNI.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V MEDIJIH
Izobraževanja za zaposlene v turizmu in gostinstvu
Odrasli s cerebralno paralizo se starajo bolj in hitreje
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
STRES IN DEPRESIJA.
Polno znanja!.
Zapis predstavitve:

Ne slišim, ne vidim, kako naj razumem? Darja Pajk, dipl. delovna terapevtka Izzivi staranja oseb z motnjo v duševnem razvoju VDC Tončke Hočevar, april 2018, Ljubljana 1 1 1 1 1

Kaj je staranje? Je fiziološki proces. Kakovost življenja je odvisna od telesnih in duševnih funkcij, ki jih poslabšajo kronične bolezni. Upad telesnih in duševnih funkcij vodi v odvisnost od okolice. Za kakovostno staranje moramo začeti skrbeti že v mladosti.

Najpogostejši zdravstvene težave starostnikov Infekcije. Nevropsihiatrične težave (motnje spanja in ravnotežja, depresija, demenca) Okvare sluha in vida. Srčno-žilna obolenja. Genitourinarni problemi … 3

Motnje sluha 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Najpogostejši vzrok pri starejših: starostna naglušnost reverzibilni vzroki motenj sluha (pri starostnikih žleze izločajo več cerumna, ototoksična zdravila, otoskleroza... Slušna rehabilitacija: slušni aparat

Motnje vida 253 milijonov ljudi z okvaro vida. Najpogostejši vzrok pri starejših: siva mrena, senilna degeneracija makule, glavkom in diabetična retinopatija. Zdravljenje in rehabilitacija: oskrba s TP, operativni posegi

Prepoznavanje, reševanje težav Na podlagi dobre anamneze in kliničnega pregleda, testiranja. Pomembna prepoznava v začetnem stadiju, kljub težavnosti prepoznave. Nujno je dobro načrtovanje in spremljanje. Oprema z različnimi tehničnimi pripomočki.

Oseba z MDR procesov Starostni procesi Motnje razumevanja Motnje sluha Motnje vida

Kako ugotoviti težave? Opažati se pričnejo spremembe vedenja. Spremembe v gibanju in vsakodnevnem funkcioniranju. Sostanovalci opozorijo na težave. Na težavo opozori posameznik sam. Svojci ali skrbniki opišejo problematiko.

Sposobnost prepoznati in opisati? SLUH Nerazumevanje vsebine pogovora. Prenizka jakost AV naprav. Želja po bližini sogovornika ter pogled usmerjen v sogovorca. Izogibanje skupinam in hrupu. Pritoževanje nad piskanjem in šumenjem. Motnje ravnotežja. VID Zamegljen, nejasen, neoster vid. Izpadi vidnega polja. Črne lise ali vijugaste črte. Dvojni vid. Izguba perifernega vida. 9

Vanja Potreba po bližini osebja (varnost – razumevanje). Zadrževanje v kotu (varnost – zakrit hrbet). Neodzivnost (nezmožnost slišati, razumeti). Nesodelovanje (nezmožnost razumeti). 10

Vanja - interni pregled sluha: Opazovanje odzivnosti glede na: razdaljo, smer prihajanja zvoka, vidnost, jakost, govor in ostali zvoki. Z opisom težav usmerjena na pregled na kliniko in v postopek pridobitve SA. Razumela pomen SA in nanju pazi. Kako se odziva na globoke in visoke tone če dogajanje vidi?

Marko Nerazumevanje kaj je SA. Slabše spremljanje v primarnem okolju ob prejemu SA. Spodbude v starosti niso bile uspešne. Odklanjanje sprememb. Iskanje varnosti ob osebju. Potreba po dotiku (prepoznavanje). Strah premika. Obstanek na mestu. Zakrčenost. Strah. 12

Živeti v skupnosti 13

Naša orodja da odkrijemo težavo? Znanje, izkušnje. Opazovanje. Kreativnost. Empatija. Potrpežljivost. Sodelovanje.

Prilagoditve LJUDI (osebje, sorodniki, skrbniki, sostanovalci) - izobraževanje, razumevanje TEHNIČNI PRIPOMOČKI FIZIČNO OKOLJE 15

Tehnični pripomočki . 16

Zakaj so še vedno težave v okolju? Nepoznavanje. Nerazumevanje. Brezbrižnost. Neizkušenost. Nepripravljenost. 17 17 17 17 17

Kje smo? Se znamo vživeti v stisko v kateri se lahko znajde oseba z MDR? Se zavedamo kam vodijo senzorne okvare?

HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN PRIJETEN DAN ŠE NAPREJ! 19 19 19 19 19