MODRA FRANKINJA V VINORODNI DEŽELI POSAVJE Ivanka BADOVINAC, Jernej MARTINČIČ, Andrej BAJUK KGZS – Zavod NM

VINORODNA DEŽELA POSAVJE Se razprostira na jugo-vzhodnem delu Slovenije in obsega 2.848 ha vinogradov. Vinorodno deželo Posavje tvorijo trije vinorodni okoliši: Dolenjska - 1.600 ha Bizeljsko Sremič - 878 ha Bela Krajina - 369 ha Vir: MKGP-RPGV; 2016  

VINORODNA DEŽELA POSAVJE Obsega področje zahodno od reke Sotle, Posavje, območje reke Save, Krke in Kolpe, kar obsega 2.848 ha in predstavlja 17,8 % površine vseh vinogradov v Sloveniji. Vir: MKGP-RPGV; 2016

DOLENJSKA Šentrupert Trška gora Nagib vinogradov 10-70%

BIZELJSKO SREMIČ Nagib vinogradov 10-70%

BELA KRAJINA Vidošiči Vinomer Nagib vinogradov 10-50%

NAGIBI VINOGRADOV Iz slike je razvidno, da je delež vinogradov do 15 % nagiba v Posavju nizek 13 %, medtem ko je delež vinogradov v nagibu 16-30 % precej večji, kot v SLO kar za 13 %, kakor tudi delež vinogradov nad 31-50 % nagiba pa je 30 % (kar pomeni 15% več kot v SLO); zato je težje delo v vinogradih in večji stroške. V BK je 80% vertikalnih vinogradov, v BS le 72 %, na DOL pa dobrih 84 %. V SLO pa je 80 % vertikale. Slika1: Nagibi vinogradov po razredih (%) in deležem (%) v VD Posavje in v Sloveniji (vir: MKGP-RPGV; 2016)

MODRA FRANKINJA Sorta modra frankinja je v Sloveniji razširjena v dveh vinorodnih deželah; Posavje in Podravje. V Sloveniji je trenutno zasajenih  2.936.274 trsov modre frankinje, ki rastejo na 702 hektarjih vinogradniških površin. To predstavlja 4,8 odstotka vseh zasajenih trt v Sloveniji in 75 % v Posavju.  (Vir: MKGP-RPGV; 2018)   v SLO je zasajenih slabih 3 mili. Trt MF na površini 702 ha. To predstavlja 4,8% vseh trt zasajenih v SLO . Glavnina ¾ trsov MF je zasajena v VD Posavje, kar predstavlja 2,2 mili. trsov zasajenih v VD Posavje.

MODRA FRANKINJA Je priporočena sorta v vinorodnem okolišu: Bela krajina Bizeljsko-Sremič Dolenjska Poleg sortne modre frankinje je zastopana še v: Cviček PTP (15-20 %) Rdeči Bizeljčan PTP(10-30%) Metliška črnina PTP do 60 % rdeče zvrsti, rose…

MODRA FRANKINJA Preglednica 1: Površina (ha) zasajena z modro frankinjo po vinorodnih okoliših v vinorodni deželi Posavje (2010-2019) ; (vir: MKGP-RPGV, 2019)   2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp % BK 74,6 74,1 76,1 76,2 76,4 74,5 73,5 72,9 72,7 69,6 14,3 BS 172,8 171,6 170,5 169,2 169,3 169,0 168,8 167,3 158,3 168,7 32,4 DOL 265,7 267,1 274,0 275,4 279,0 281,5 284,5 288,0 279,7 276,9 53,3 513,1 512,8 520,6 520,7 521,0 522,8 524,0 526,1 528,1 507,6 519,7 100 BK Površine zasajene z MF - rahla rast do 2014 potem pa začne upadati 18-19 padec za 3,1 ha BS vseskozi rahlo pada iz 172,8 ha na 158,3 v zadnjem letu za 9 ha Dol- rahla rast iz 266 ha na 288 ha v letu 2018, v zadnjem letu pa padec za dobrih 8 ha. Skupaj v Posavju je rast površin do 2018, v zadnjem letu pa padec za 20 ha (nedokončane obnove, prestrukuriranje in zaradi situacije v vinogradništvu kakršna trenutno je.) Tudi zaradi večje potrošnje in prodaje belega vina in sajenje belih sort grozdja. BK ohranja v povprečju 14,3 % površin zasajenih z MF, BS 32,4 %, Dol pa 53,3 % površin.

MODRA FRANKINJA Preglednica 2: Število trt modre frankinje po vinorodnih okoliših v vinorodni deželi Posavje (2010-2019) (vir: MKGP-RPGV; februar 2019)   2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 % BK 302.863 302.924 309.328 309.850 310.577 304.950 302.200 300.583 299.929 287.100 14,0 BS 639.148 638.059 638.965 640.700 643.325 652.427 652.340 653.372 650.953 617.370 29,8 DOL 1.135.572 1.153.249 1.189.530 1.201.400 1.212.044 1.235.291 1.249.500 1.267.576 1.267.200 1.230.680 56,2 2.077.583 2.094.232 2.137.823 2.151.950 2.165.946 2.192.668 2.204.040 2.221.531 2.218.082 2.135.150 100,0 Število trt MF se giblje od 2,078 milj trsov in narašča do 2017 na 2,218 trsov, nakar padec leta 2018 in po podatkih 2019 je število trt upadlo za 86.400 trsov (kar smo že prej videli da približna količina za 20 ha površin.

MODRA FRANKINJA Skupno v Posavju vidimo naraščanje št. trt MF do leta 2017 nato pa padec 2018 in še večji padec 2019. (zaradi nedokončane obnove, prestrukturiranje… Slika 2: Število trt modre frankinje v vinorodni deželi Posavje (2010-2019) (vir: MKGP-RPGV; februar 2019)

STAROSTNA STRUKTURA VINOGRADOV Preglednica 3: Starostna struktura vinogradov po površinah v ha in % po vinorodnih okoliših v Posavju (vir: MKGP-RPGV; februar 2019)   BK % BS DOL ha pod 6 let 19,3 5,5 87,1 10,7 130,7 8,7 237,1 6-15 let 67,2 169,9 21,0 389,8 26,0 626,9 16-25 let 82 23,5 172,4 21,3 304,7 20,4 559,1 26-35 let 73,4 132,6 16,4 184,3 12,4 390,3 nad 35 let 107,1 30,7 248,5 487,0 32,5 842,6 skupaj 349 100,0 810,5 1496,5 2656 Opazimo precejšne razlike v starostni strukturi vinogradov po posameznih vinorodnih okoliših- Največ vinogradov v rodnosti ozirom tiste skupaj z vstopom v rodnost ima VO Dol 55,1 %, nato sledi BS z 53 % in BK z 48,3 %, kar hkrati pomeni, da ima BK tudi največji delež starejših vinogradov nad 25 let in sicer slabih 52 %. BS 47% in najmanj na DOL slabih 45 %. Če pa pogledamo vinograde stare nad 35 let pa so enako zastopani v BK in BS (30,7 % in na Dol 32,5 %

MODRA FRANKINJA Slika 3: Starostna struktura vinogradov VD Posavje (%) Vinogradi so razdeljeni v 5 starostnih razredov. V VD Posavje je pod 6 let je starih 8,9 % vinogradov, 6-25 let-obdobje polne rodnosti je slabih 45 %. v VD Posavje je kar 46,5 % vinogradov je starejših od 26 let in od tega kar 32 % nad 35 let (veliko od teh površin že primernih za obnovo. Vinogradi so se precej postarali, kar je posledica zmanjšane obnove vinogradov. Slika 3: Starostna struktura vinogradov VD Posavje (%) (vir: MKGP-RPGV; februar 2019)

Preglednica 7: Število in delež pridelovalcev (registriranih) po strukturi površine vinogradov v Sloveniji (Podatki z dne 3. 3. 2017) Preglednica 7: Število in delež pridelovalcev (registriranih) po strukturi površine vinogradov v Sloveniji (Podatki z dne 3. 3. 2017) Preglednica 7: Število in delež pridelovalcev (registriranih) po strukturi površine vinogradov v Sloveniji (Podatki z dne 3. 3. 2017) POVRŠINA VINOGRADOV Preglednica 4: Površina vinogradov (ha), število in delež pridelovalcev (%) po velikostnih razredih vinogradov v Posavju (vir: MKGP-RPGV, februar 2018) Površina vinogradov   do 0,1 ha 0,1-0,5 ha 0,5 -1 ha 1-2 ha 2-5 ha nad 5 ha Skupaj BELA KRAJINA Površina (ha) 56,9 131,2 36,7 43,1 26,1 60,2 354,2 Št. pridelovalcev 791 633 55 31 9 6 1525 delež (%) 52,0 42,0 4,0 2,0 1,0 0,0 100 BIZELJSKO SREMIČ 52,6 246,6 106,7 143,9 181,6 98,9 830,3 675 1148 154 107 58 17 2159 31,0 53,0 7,0 5,0 3,0 DOLENJSKA 276,5 599,7 181,8 144,0 139,8 171,5 1513,3 3815 3092 273 106 44 18 7348 POSAVJE 386,0 977,5 325,2 331,0 347,5 330,6 2697,8 5281 4873 482 244 111 41 11032 47,9 44,2 4,4 2,2 0,4 Iz preglednice 4 je razvidno, da je kar 92 % pridelovalcev Posavju v velikostnem razredu do 0,5 ha, kar nam še dodatno potrjuje močno razdrobljenost vinogradniških površin v Posavju in v v Sloveniji in sicer najbolj v VO BK in DOL kjer je delež v velikostnem razredu do 0,5 ha kar 94 % . Povprečna velikost vinograda na Dol 0,21 ha / pridelovalca, v BK 0,23 ha/prid in v BS 0,38 ha / pridelovalca. V vinorodnem okolišu BS je največji delež pridelovalcev v Posavju nad 1 ha vinogradniških površin in znaša 9 %., v BK 3% in na Dol. le 2%. To kaže še na nadaljnjo drobljenje vinogradniških površin v Sloveniji, kar se vidi iz povečanja števila pridelovalcev iz 10.100 v letu 2010 na 11.100 v letu 2018. Predvsem se je povečalo število prid. v razredu do 0,1 ha, kar za 1800 v primerjavi z letom 2010 (3.500) . Močna razdrobljenost in nepovezanost pridelovalcev močno dviguje stroške pridelave, predelave in prodaje vina.

MODRA FRANKINJA Preglednica 5: Pridelek vina modre frankinje v litrihlitrov) po vinorodnih okoliših v Posavju (2009 - 2018 ) iz prijave letnega pridelka (RPGV)(vir: MKGP-RPGV; februar 2019)   BK BS DOL SKUPAJ 2009 125.370 312.906 247.415 685.691 2010 98.891 212.155 131.844 442.890 2011 138.119 232.153 269.082 639.354 2012 164.585 332.869 167.585 665.039 2013 140.318 282.030 165.126 587.474 2014 100.631 188.045 144.135 432.811 2015 152.435 317.080 297.051 766.566 2016 173.725 310.046 291.638 775.409 2017 138.326 377.610 371.456 887.392 2018 179.775 471.703 598.267 1.249.745 Povp. 2009-2018 141.218 303.660 268.360 237.746   V preglednici 5 lahko vidimo, da je bilo v 10 letnem obdobju leta 2010 najslabši pridelek vina MF v VD Posavje. Pridelki vina MF pa se gibljejo v VO BK 99.000 l -180.000 l, na BS od 188.000 L do 472.000 l in na DOL 132.000 l - 600.000 l Na osnovi 10 letnega povprečja so tako v BK pridelajo slabih 20 % MF, v BS 42,6 % in na DOL 37,6 %, vse MF v Posavju. Celo Posavje je v letu 2018 pridelalo 70 % MF, ostali deli SLO (Štajerska slo, Prekmurje) pa 30 % količin MF.

MODRA FRANKINJA Na sliki 4 vidimo da je bilo v letu 2010 in 2014 najmanjša količina MF. Težavna zaradi obilice dežja (vrstili so se problemi z zdravstvenim stanjem vinske trte in grozdja, kar se je kazalo potem tudi na slabi kakovosti vina. Zato so vinarji večji del MF uporabili za zvrsti in manjši del za sortno vino MF. Vidimo tudi, da od leta 2015 naprej raste pridelek vina MF; prej je količina vina nekoliko nihala, leta 2018 pa opazimo močan porast vina MF, saj je bil obilnejši letnik - velika rodnost ( prej je bila dva leta zaporedoma spomladanska pozeba, toča - ker je bila manjša rodnost so bili trsi spočiti) in zato velik pridelek grozdja in vina 2018 v Posavju – kar 1.250.000 l, kar pomeni za 362.000 l več MF glede na leto 2017 Slika 4: Pridelana modra frankinja (l) v vinorodni deželi Posavje (vir: MKGP-RPGV; februar 2019)

KAKOVOST MODRE FRANKINJE Preglednica 6: Prikaz količine modre frankinje (l)) in delež (%) po kakovosti za VD Posavje (ocenjenih po ZOV-u) za vinske letnike 2009 - 2018 (vir: MKGP-RPGV; februar 2019) Povzetek Količina in kakovost modre frankinje   2009-2018 Deželno vino PGO Kakovostno vino ZGP Vrhunsko vino ZGP SKUPAJ Količina Letnik lit. % 2009 38530 18,61 90860 43,88 77690 37,52 207080 100,00 2010 32740 16,94 125240 64,79 35315 18,27 193295 2011 22533 9,79 82433 35,81 125235 54,40 230201 2012 25000 14,19 107565 61,07 43560 24,73 176125 2013 65930 24,72 124605 46,73 76120 28,55 266655 2014 14110 6,89 134785 65,79 55975 27,32 204870 2015 21400 10,34 163703 79,10 21850 10,56 206953 2016 16520 5,49 222750 74,03 61625 20,48 300895 2017 29190 175402 62,12 77749 27,54 282341 2018 38500 10,07 245713 64,27 98108 25,66 382321 Povprečje 2009-2018 30445 12,74 147306 59,76 67323 27,50 2450736 Po ZVIN-a poteka obvezno zakonsko preverjanje in razvrščanje po kakovosti za vina, ki se javno tržijo. Preglednica 6 prikazuje količino vina in delež po kakovosti za celotno VD Posavje za letnike 2009- 2018, (ocenjeno vino v teh letih) ki so bili ocenjeni po Zakonu o vinu na pooblaščenih organizacijah. Tako je v 10 letnem povprečju znašal delež deželnih vin 12,7 % (od 5,5 do 24,7 %), kakovostnih vin slabih 60 % (od 36 (2011) do 79,1 %) in vrhunskih vin 27,5 % (od 10,6 do 54,4 % leta 2011). Leto 2011 je bilo odlično leto za pridelavo vrh MF, saj je bilo leto zelo toplo, suho in zelo lepo v času dozorevanja in trgatve, zato se pozna daleč na največji količini vrhunske MF in v letu leto 2009, 2013. Še vedno je velik delež vin v kakovostnem razredu in ne v vrhunskem, ker se veliko pridelovalcev ne odloča za vzorčenje grozdja za vrhunsko vino v vinogradu (ni zapisnika pooblašč. povzorčevalca). Kljub oceni 18,1 točke ali več, vina ne more deklarirati kot vrhunsko.

OCENJENA MODRA FRANKINJA Na sliki 5 primerjamo skupno količino MF v litrih ocenjene po kakovosti vina za VD Posavje od leta 2009-2018. Od leta 2009 do 2015 niha količina vina MF, ki je bila dana v ocenitev in sicer jo je bilo približno 200.000 l, 2016 je narasla količina na 300.000 (l) in v letu 2018 na 382.000 l. Vzrok za takšen porast MF lahko pojasnimo s tem, da se je MF kot sortno vino boljše prodajati in zato jo je bilo več na ocenitvi; zato pa jo je šlo v zvrsti manj. Slika 5 : Prikaz količine ocenjene modre frankinje (l) za VD Posavje (ocenjenih po ZOV-u) za vinske letnike 2009- 2018 (vir: MKGP-RPGV; februar 2019)

ZAKLJUČEK V RPGV (2018) je v Sloveniji vpisanih 15.500 ha vinogradov, 30.000 pridelovalcev grozdja vina, za stekleničenje pa je registriranih dobrih 2300 pridelovalcev. Sloveniji je 702 ha vinogradov MF zasajenih z 2,9 mio trsov, V VD Posavje (2018) je je bilo 528 ha MF na katerih je zasajeno 2.2 mio trsov, kar predstavlja 75% vseh trsov MF v Sloveniji. V letu 2019 je opaziti znatno zmanjšanje površin MF za 20 ha, kar pripisujemo večji prodaji belega vina in sajenje z belimi sortami. Starostna struktura vinogradov je zaskrbljujoča saj je do 25 let starosti le 55 % vinogradov, nad 25 let in več pa 45 % (premajhna obnova)

ZAKLJUČEK Kar 92 % pridelovalcev v Posavju je v velikostnem razredu do 0,5 ha, kar kaže na močno razdrobljenost vinogradniških površin in le 0,4 % površin večjih od 5 ha . Večina absolutnih vinogradniških leg v VD Posavje je na strminah in na ekstremnih strminah, kjer je pridelava mnogo bolj zahtevna in draga. VD Posavje je v letu 2018 pridelano 70 % MF, 30 % pa v VO Štajerska in Prekmurje V zadnjih štirih letih količina MF narašča, kar lahko pripišemo, večji prodaji sortne frankinje. Kakovost ocenjene MF se je v zadnjih letih močno zvišala; delež deželnih vin se manjša, delež kakovostne in vrh. frankinje pa se povečuje.

ZAKLJUČEK S kakovostjo MF slovenski pridelovalci posegajo po številnih odličjih tako na domačih, kakor tudi na mednarodnih ocenjevanjih vin. Poskrbeti moramo za dovolj površin zasajenih z MF (vzdrževati) in se potruditi za čim višjo kakovost vina in še večjo prepoznavnost vina MF. Izkoristiti moramo odličen terroir , ki se izrazi v vinu in vključuje rastišče (vpliv podnebja, tal, prst, lega, naklon..) ter vinogradniško in vinarsko tradicijo našega območja. Harmonija med sorto, podnebjem in terroir-jem, določa značaj in kakovost vina; prispeva k eleganci, finesi vina in nam nudi obilo užitka pri uživanju odličnega vina.

HVALA ZA VAŠO POZORNOST ! www.kmetijskizavod-nm.si