Raba interneta v Sloveniji

Predstavitev na temo: "Raba interneta v Sloveniji"— Zapis predstavitve:

1 Raba interneta v Sloveniji
Vasja Vehovar, FDV

2 Vsebina Osnovni trendi Uporabniki interneta Mobilni internet
Spletna obiskanost E-bančništvo E-nakupovanje

3 Trendi

4 Globalni trendi v svetu...
Zadnje analize IDC: visoka globalna rast sektorja IKT v letu 2004 (5%) optimistične napovedi za leto 2005 (6%) trendi 2005: konvergenca, konsolidacija,pregrupiranje Problemi: Lizbonska deklaracija in EU 2010 Splošen produktivnostni paradoks IKT kot priložnost in IKT kot nuja

5 ... in v Sloveniji Sektor IKT: Splet v letu 2004:
stopnja rasti 17% (IT segment 11%) tudi v letu 2003 in 2004 visoka stopnja rasti Ugodne napovedi za 2005 Splet v letu 2004: Število uporabnikov cca 10-15% letno Obiskanost spletnih strani cca 20%+ Oglaševalska industrija cca 40%++ Širokopasovni dostop: rast 50%+

6 Prvih deset let Imenik Matkurje: Prvi vpisi konec leta 1994
Internet: od velike začetnice do male Poslovna uporaba spleta: V celoti gledano še vedno na začetni stopnji, Veliko entuziazma, zgrešenih predstav, napačnih projektov, izgubljenih investicij, Vse to pa ni moglo izničiti izjemnih prednosti: Visoke stopnje rasti Odsotnosti tuje konkurence Odsotnost globalne krize IKT v začetku desetletja Le redki projekti pa so uspešni tudi globalno

7 Uporabniki interneta

8 Uporabnik interneta RIS : Ali uporabljate internet … pri tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internet storitev? RIS 2004: Ali vi osebno uporabljate internet... S tem mislimo elektronsko pošto, www, ftp, WAP ali katerokoli drugo internetno storitev, pri čemer lahko dostopate preko katerekoli naprave (računalnik, mobilni telefon, dlančnik, TV...) Statistični urad 2004 (Eurostat): Ali ste že kdaj uporabljali internet? SJM 2004 (ESS): Kako pogosto uporabljate internet, od doma, iz službe itd? (...mesečno, tedensko, dnevno....)

9 Ocene števila mesečnih uporabnikov
Urad za statistiko (april 2004), osebno anketiranje Populacija 16-75: ,000 Populacija (projekcija) 660,000 RIS (april 2004) telefonska anketa, let strandardna definicija ,000 RIS (december 2004), telefonska anketa, populacija 10-75 strandardna definicija ,000 nova definicija ,000 SJM/ESS, november 2004, 15+ let, osebno anketiranje Populacija ,000 Projekcija Projekcija ,000 Štetja na osnovi kukijev pa dajejo ocene cca 1 mio+

10 Pa še to... Razlike med definicijami v veliki meri izginejo, če se opazuje redne (tedenske) uporabnike interneta. Gibanje števila uporabnikov je sicer malo pod srednjim scenarijem iz leta 2002.

11 Mobilni internet

12 Internet - mobilni telefon

13 Mobilna uporaba – je to internet?
Uporabniki mobilnih telefonov v celotni populaciji 2004: EMC podatki operaterjev: penetracija aparatov presegla 100% ADS: oseb z mobilnim telefonom je v populaciji okoli 70% Uporabniki interneta: 1% navaja zgolj mobilni dostop Nasploh uporabniki interneta, ki navajajo mobilni dostop, tega uporabljajo razmeroma redko. Vendar: Poleg mesečnih uporabnikov interneta je v Sloveniji še preko 50,000 oseb: ki uporabljajo Planet/VodafoneLive vsaj mesečno, hkrati pa na klasično vprašanje “Ali uporabljate internet....” odgovorijo NE

14 Mobilni dostop - Planet/VodafoneLive

15 Mobilni dostop - je to internet dostop?
Posebnost v Sloveniji: 13% gospodinjstev z dostopom do interneta ima zgolj mobilni dostop Delež 87% za PC-dostop med gospodinjstvi je zaenkrat najnižji v EU In obratno: Delež gospodinjstev s prenosno napravo za dostop do interneta je v Sloveniji daleč najvišji (61%), npr. Finska (41%)

16 Obiskanost

17 Trendi Obiskanost spletnih strani narašča bistveno hitreje kot število uporabnikov interneta Kljub temu je mesečni doseg, ki presega 10%, velika redkost (tako v Sloveniji kot v svetu) in je običajno rezerviran za cca 20 strani Meritve RIS, december 2004: Izmerjena obiskanost za 30 top strani Telefonske ankete, december 2004 Serija od leta 1998 kaže trende: Najdi.si (cca 70%) in Google.com (cca 60%) razred zase Ustalitev Matkurje in TIS Vztrajno naraščanje Siol.net, 24ur.com, Finance Fenomen Bolha

18 Problemi Primerjava z meritvami na osnovi “third party measurement” oz. kukijev (IAB standard): Statistično značilne razlike so izredno redke Primeri statistično značilnega razhajanja: Finance: več oseb uporablja isti kuki oziroma identifikacijo Najdi.si, Bolha: ena oseba uporablja več kukijev Nadaljnji potencialni problemi: ponudniki dostopa: Mobitel, Arnes, Siol znane blagovne znamke: Delo Ostali problemi telefonskih anket. Kako je s PC-metrijo?

19 Identifikacija na osnovi kukijev
Le manjšina uporabnikov interneta dostopa s v mesecu samo enega računalnika Tudi med uporabniki, ki dostopajo samo iz enega samega PC-ja, pa jih večina: bodisi omejuje inštalacijo kukijev, bodisi kukije vsaj mesečno briše. Hkrati pa ima večina domačih PC-jev in znaten del službenih več kot enega uporabnika S tem je za večino uporabnikov močno otežena identifikacija in tudi izračun presečnih množic

20 Preseki najbolj obiskanih strani

21 E - bančništvo

22 Nekaj značilnosti Ustaljen relativni delež okoli 20% uporabnikov interneta. V mednarodnih primerjavah je delež v Sloveniji tradicionalno in nerazložljivo skromen. Po zaskrbljenosti v prvem polletju 2004, je potencial e-bančništva ponovno porasel. Zmerno naraščanje absolutnega števila uporabnikov, vendar le v obsegu rasti števila uporabnikov interneta. Rahel upad zadovoljstva v letu 2004 (4.1). Mobilno bančništvo v vzponu: Zadovoljstvo večje kot pri e-bančništvu. Ovire in prednosti so močno segregirane.

23 Bančne aplikacije Kakšno je zadovoljstvo z nekaterimi vidiki bančnih aplikacij na spletu? Zadovoljstvo z načinom prijave je najvišje, pri tem pa način prijave nima velikega vpliva. Zadovoljstvo z navigacijo je večje od zadovoljstva z oblikovanjem. Nekoliko nižje je zadovoljstvo glede pomoči uporabnikom in glede na hitrost in stabilnosti sistema. Razlike: med bankami ali med uporabniki?

24 Kako samozadosten je splet?
Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri Inštalaciji Pri uporabi aplikacije Pri problemih okoli stanja

25 Kako samozadosten je splet?
Odstotek uporabnikov e-bančništva, ki so potrebovali pomoč pri Inštalaciji % Pri uporabi aplikacije 22% Pri problemih okoli stanja 32% Kakšna pomoč je bila to? Trije tipi pomoči: v veliki večini po telefonu, na drugem mestu je telefon plus , in šele na tretjem je

26 Kako plačati 1000 sit za on-line nakup?
Kreditne kartice z on-line avtorizacijo Kreditna kartica s fax avtorizacijo Kreditna kartica s telefonsko avtorizacijo Mobilni račun Preko on-line bančništva Mobilno bančništvo Telefonsko nakazilo Po povzetju S položnico

27 E-nakupovanje

28 Nekaj ugotovitev Delež on-line nakupov v končni potrošnji hitro narašča in je v letu 2004 presegel 0.5% (npr. ZDA 1.8%). Bistven premik v letu 2004: posredni vpliv. Zadovoljstvo z on-line nakupi izredno visoko (4.4) Zagotovilo varnosti – štirje vidiki – se je izkazalo za uporabnike kot nadvse pomembno Plačilo: Še vedno prevladuje povzetje; v porastu pa so bančna plačila (in ne kartice) Neckerman še bolj trdno na prvem mestu

29 Kje slovenske e-trgovine zaostajajo?
Uporabniki, ki so nakupovali tudi v tujini, so primerjali splošen vtis med slovenskimi in tujimi on-line trgovinami. Kaj manjka slovenskim e-trgovinam? Primerjalna cenovna prednost (najbolj kritično) Pestrost izbire Uporabniška prijaznosti Varnost Oblikovna prijaznost Dostava (ni zaostajanja)

30 Zlorabe in težave pri e-nakupih
Vsi vidiki težav so v primerjavi z letom 2002 dramatično upadli Najbolj je upadlo zavajajoče oglaševanje, o tem poroča le še 11% e-nakupovalcev (2002: 26%) Največja težava je prepozna dostava (10%) Porasle pa so težave z ugotavljanjem dejanske cene

31 Cenovna elastičnost e-nakupov
V celotni populaciji je glavnina že slišala, da je na internetu določena ponudba precej cenejša Bi se odločili za internet nakup, pri vrednosti 100,000, če je on-line nakup cenejše za 20%? Bolj ali manj pa bi se za internet nakup (namesto klasičnega) odločali... Glede razlike v ceni (npr. 5%,20% popust) Glede na velikost nakupa (npr. 5,000 ali 100,000 Sit) Glede na rabo ali ne-rabo interneta Glede na socio-demografsko strukturo

32 Sklep Število PC uporabnikov interneta bo v bodoče naraščalo le cca 10% ali še manj Vendar bodo to več kot kompenzirali: Povečana intenzivnost uporabe zaradi široko-pasovnega dostopa Širitev mobilnega dostopa Val novih in prenovljenih spletnih mest Nove tehnologije, storitve, aplikacije Organizacije in ponudniki vsebin komaj začenjajo integrirati splet v svoje poslovanje Spletno industrijo čaka veliko dela. Vendar bo to delo vse bolj zahtevno. Vedno znova bo treba prisluhniti uporabniku.

33