Dobri oskrbniki prejetih darov Kajti v resnici nismo poklicani samo enkrat, ampak večkrat; Kristus nas kliče vse naše življenje. Prvič nas je poklical pri krstu, toda kliče nas tudi potem ... Dela po naših naravnih zmožnostih in okoliščinah življenja. Kar se nam po previdnosti zgodi, se z ozirom na Njegov glas tistim, ki jih je nagovarjal, ko je bil še na zemlji. John Henry Newman

I. DUHOVNA POGLOBITEV Predvsem se med seboj goreče ljubite, ker ljubezen pokrije množico grehov. Bodite gostoljubni drug do drugega brez godrnjanja. Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel. Če kdo govori, naj to stori, kakor je prav za Božje besede. Če je kdo v kakšni službi, naj jo opravlja z močjo, ki jo daje Bog. Le da bo po Jezusu Kristusu v vsem slavljen Bog. Njemu slava in oblast na veke vekov. Amen. 1 Pt 4,8-11

Gospod, hvala ti, da se lahko drug ob drugem brusimo in rastemo. Za osebni razmislek Kako se darovi, sposobnosti, ki sem jih prejel, dopolnjujejo z darovi mojih župnijskih sodelavcev? Ali poznam ljudi, ki imajo podobne darove, sposobnosti kot jaz? Kako lahko drug drugemu pomagamo pri rasti in razvijanju darov, ki jih imamo? Gospod, hvala ti, da se lahko drug ob drugem brusimo in rastemo.

II. IZTOČNICA ZA POGOVOR Bog nas k posebnim službam kliče preko darov, sposobnosti, ki nam jih je dal. Če nimam posluha, me Bog težko kliče k služenju v cerkvenem pevskem zboru. Če nimam potrpežljivosti za delo z otroki, jih bom pri veroučnih urah težko vodil k Bogu. Če je poklicanost k služenju odvisna od prepoznavanja darov in razločevanja, kateri izmed slednjih bi bil najbolj dragocen v službi evangeliju, potem je to tudi naša skupna naloga. Prepoznavanje darov članov občestva je izjemen dar za samo župnijsko skupnost, saj preko slednjega vidimo, koliko možnosti imamo odprtih za to, da v župniji spodbujamo sodelovanje župljanov, medsebojno povezanost in tako skrbimo za živost župnijskega občestva. Ta proces je zelo pomemben tudi za vsakega izmed nas, saj nas sooča s tem, kaj lahko in česa ne moremo narediti sami. Kaže nam, da je pri odkrivanju in prepoznavanju darov na delu Sveti Duh.

K prepoznavanju svojih darov in zavedanju delovanja Svetega Duha v življenju vsakega izmed nas, je treba v župniji redno spodbujati in opozarjati ... Če za to ne bomo poskrbeli, ljudje ne bodo razumeli povezave med krstom kot zakramentom uvajanja in krstom kot klicem v služenje. Če to naredimo na pravi način, lahko tako zbudimo njihov čut za služenje, jim pomagamo poglobiti vero in oživimo celotno župnijsko občestvo. Skupaj z župnikom se zato odkrito pogovorite, katere darove, talente, karizme imate člani vašega župnijskega občestva in kako lahko že sedaj pomagate razbremeniti župnika pri tistih delih, ki niso vezana na zakrament mašniškega posvečenja in so mu morda v breme. Pogovorite se, kako mu lahko priskočite na pomoč na najrazličnejših področjih. Morda bo potrebno za to, da kakšno delo osvojite, več časa in potrpežljivosti z obeh strani, a to je edini način, da bodo naše župnije resnično postale naš skupni dom …

Za pogovor Katere darove, sposobnosti prepoznavamo pri vernikih, ki še niso dejavno vključeni v življenje župnije? Kako bi ti naši župljani s svojimi darovi lahko obogatili našo župnijo? Kdo jih bo povabil k sodelovanju in kako? Ugotovitve pogovora zapišemo v zapisnik seje ŽPS, saj nam bodo v pomoč pri oblikovanju »Naše zaveze« v 7. poglavju.

III. REDNO PASTORALNO DELO Sejo nadaljujemo z obravnavo tem rednega pastoralnega dela. .

Popotnica Ob zgledih svetosti, ki se nam zdijo nedosegljivi, ne smemo izgubiti poguma. Obstajajo pričevanja, ki so nam v pomoč in nas navdihujejo, a ni potrebno, da jih preprosto kopiramo, kajti to bi nas lahko vodilo celo proč od posebne poti, ki jo ima Gospod v mislih za nas. Pomembno je, da vsak vernik spozna svojo lastno pot, da iz sebe izvabi najboljše, najbolj osebne darove, ki jih je Bog položil v njegovo srce (prim. 1 Kor 12,7), ne pa, da si brezupno prizadeva posnemati nekaj, kar ni zanj. Poklicani smo, da bi bili priče, a obstaja veliko načinov, kako pričevati (prim. GE 11). Tudi ti moraš videti vse svoje življenje kot poslanstvo. Prizadevaj si za to, tako, da prisluhneš Bogu v molitvi in prepoznavaš znamenja, ki ti jih daje. … O da bi spoznal, kaj želi Bog svetu povedati po tvojem življenju! Pusti se prenoviti Duhu, da se bo to lahko zgodilo, da se ne boš izneveril svojemu dragocenemu poslanstvu. Gospod ga bo pripeljal k izpolnitvi vsem tvojim napakam in napačnim korakom navkljub; poskrbel bo, da ne boš zašel s poti ljubezni, ampak da boš vedno ostal odprt za njegovo nadnaravno milost, ki očiščuje in razsvetljuje (prim. GE 23-24).

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, Škofijski urad za laike, Nadškofija Ljubljana