Zdravstvene zmogljivosti v Sloveniji v primerjavi z državami EU – trendi in izzivi Doc. dr. Tit Albreht, Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Predstavitev na temo: "Zdravstvene zmogljivosti v Sloveniji v primerjavi z državami EU – trendi in izzivi Doc. dr. Tit Albreht, Nacionalni inštitut za javno zdravje."— Zapis predstavitve:

1 Zdravstvene zmogljivosti v Sloveniji v primerjavi z državami EU – trendi in izzivi Doc. dr. Tit Albreht, Nacionalni inštitut za javno zdravje

2 Pogled nazaj Problemi:
Odsotnost sistemskega načrtovanja oziroma omahovanja z odločitvami Nekonsistentnost načrtovanja kadrov, predvsem reguliranih poklicev Izobraževalne zmogljivosti za regulirane poklice – ekspanzija in pomanjkljiva vizija Lokacijska kontinuiteta javnih zdravstvenih zavodov – fizično so ostali vsi zdravstveni domovi in vse bolnišnice – funkcije?, vsebina?

3 Načrtovanje kadrovskih zmogljivosti
Pristopi in merila: Vzdrževanje obstoječega števila z določenim količnikom rasti Upoštevanje zdravstvenih potreb prebivalstva in potreb po ustreznem razmerju med posameznimi skupinami storitev Aktivno spreminjanje strukture ključnih kadrov s favoriziranjem prenosa kompetenc in drugačnih razmerij med ključnimi profili

4 Elementi načrtovanja kadrovskih zmogljivosti
Prilagajanje potrebam prebivalstva in spremenjenim epidemiološkim razmeram Racionalnost glede na ekonomske zmožnosti, vendar ob tem, da je prisotno zavedanje o realnosti rasti povpraševanja po zdravstvenih storitvah Vizija vloge in kompetenc posameznega profila v prihodnje Spremembe metodologije in tehnologije dela v posameznem poklicu

5 Organizacijski pristopi k načrtovanju kadrov
Za potrebe celovitega načrtovanja je potreben strukturiran, demokratičen in sistemski pristop: Potreba po kontinuiranem strateškem načrtovanju ključnih reguliranih profilov v zdravstvu Umestitev načrtovanja kadrov v nacionalne strateške dokumente Pooblastilo obstoječi ustanovi ali ustanovitev načrtovalnega telesa, kot je npr. Capaciteitsorgaan na Nizozemskem (

6 Capaciteitsorgaan Samostojna neprofitna ustanova s paritetno zastopanostjo – vsaka skupina s po 8 člani v svetu: Zavarovalnice Izobraževalne ustanove Profesionalna združenja Priprava poročil in projekcij, ki so ključna kot priporočila odločevalcem na ravni politike, v prvi vrsti Ministru za javno zdravje, blagostanje in šport (Minister van volksgezondheid, welzijn en sport).

7 Kaj upoštevati pri načrtovanju kadrov?
Zagotavljanje nespremenjene ravni preskrbljenosti s kadri Demografska gibanja – demografska tranzicija Epidemiološka gibanja – epidemiološka tranzicija Socialno-kulturne okoliščine – gibanje brezposelnosti, trendi v migracijah, socialna problematika Dogovori med sektorji – predvsem na ravni zdravje - sociala

8 Načrtovanje izobraževalnih zmogljivosti
Največje anomalije v preteklosti, saj je prišlo do odobravanja programov brez vpogleda v dejanske potrebe ter v kakovost in kontekst izobraževanja. Opredeliti je potrebno: Dejanske standarde in normative za ključne profile – zdravnike, dipl.med.sestre in zdr.tehnike Opredeliti kompetence ter sprememb potreb po kadru Temu prilagoditi izobraževalne zmogljivosti

9 Načrtovanje izobraževalnih zmogljivosti 2.
Ker velika večina - posebno reguliranih – poklicev v zdravstvu deluje v okviru javne mreže in za javna sredstva, ni možno načrtovati izobraževalnih zmogljivosti le kot nek virtualni trg. Za kakovost izobraževanja in za dejansko usposobljenost je potrebno izpolniti določena merila, ki jih je potrebno tudi kontinuirano preverjati ter po potrebi programe – ob neizpolnjevnju – tudi sproti zapirati.

10 Načrtovanje izobraževalnih zmogljivosti 3.
Preudarno bomo morali načrtovati vpis na obe medicinski fakulteti in preudarno opredeljevati njune zmogljivosti Zagotovo ne potrebujemo osmih lokacij študija zdravstvene nege – dostopnost je potrebno zagotoviti z drugimi ukrepi, ne pa z odpiranjem vedno novih šol. Prav tako je potrebno nujno, tudi zaradi že potekajočega spreminjanja razmerja med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki, zmanjšati zmogljivosti in število lokacij za srednješolske programe za zdravstveno nego.

11 Kaj storiti? Sprejeti nacionalno strategijo razvoja kadrovskih zmogljivosti v zdravstvu (v bodoče del nacionalnega plana in strategije zdravstvenega varstva) Določiti in razmejiti kompetence zdravnikov, diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov (dober primer: referenčne ambulante, slab primer: dolgotrajna nega, patronaža in nega na domu) Ustanoviti ali opredeliti nacionalno agencijo ali del obstoječe ustanove za načrtovanje kadrov v zdravstvu Doseči dogovor na ravni vlade o posebnem načrtovanju izobraževanja za (regulirane) zdravstvene poklice – možnost vizitacijskih komisij iz tujine!

12 Načrtovanje izvajalcev – fizične zmogljivosti
Dolgoletni problem z naslednjimi vzroki: Nejasna vizija statusa javnih zdravstvenih zavodov, tako zdravstvenih domov kot bolnišnic Prevelik vpliv lokalnih (političnih) interesov Pomanjkanje dolgoročnega načrtovanja in strategije zdravstvenega varstva Trženje bolnišničnih in drugih zdravstvenih storitev v tujini – neizkoriščen potencial?

13 Posledice za mrežo izvajalcev
Mreža izvajalcev obstaja! – opredeljena je v vsakoletnem splošnem in področnem dogovoru – drugo vprašanje je, ali je smotrna? Nespremenjena mreža bolnišnic in oddelkov – ali je to še smotrno? Zdravstveni domovi še na vseh dosedanjih lokacij – perspektive?, novi programi?, na novo opredeljeno poslanstvo?

14 Mreža zdravstvenih domov
Mreža javnih zavodov na primarni ravni je lahko v bodoče ključna za več pomembnih razvojnih in nosilnih področji dejavnosti na primarni ravni, in sicer: Širjenju in nadaljnjemu razvoju individualnemu in skupinskemu pristopu promocije zdravja Spremljanju in celovitemu vodenju kroničnih bolnikov s stališča njihove vseobsegajoče obravnave in socialne integracije Koordinaciji in vodenju patronaže, dolgotrajne zdravstvene nege in nege na domu

15 Mreža bolnišnic Potrebno je bolj dinamično obvladovanje bolnišničnih zmogljivosti s poudarkom na intenziviranju obravnave – prehod v dnevno bolnišnico in ambulantne obravnave. Uvedba kliničnih poti ter vztrajanje na tipiziranju najbolj značilnih primerov Opredelitev jasnih meril za obstoj celovitih oddelkov ter tudi drugačnih oblik obravnave znotraj iste stroke

16 Kaj storiti? Ločiti načrtovanje dejavnosti v posamezni stroki na tri ravni: Potrebe po določeni dejavnosti na podlagi izkustvenih in populacijskih meril Lokacijska razporeditev na podlagi potrebne koncentracije zaradi doseganja kakovosti in stroškovne učinkovitosti Oblike dejanskega izvajanja na določeni lokaciji prilagojene konkretnemu obsegu Spremeniti zahteve glede minimalnega števila dejavnosti tako za zdravstvene domove kot za bolnišnice Opredeliti nove vsebine in programe za zdravstvene domove – predvsem na področju promocije ter dolgotrajne nege in nege na domu

17 Načrtovanje uvedbe novih in inovativnih zdravstvenih tehnologij
Slovenija ostaja edina država Evropske unije, ki (še) nima uradno ustanovljene agencije za presojanje zdravstvenih tehnologij. Presojanje zdravstvenih tehnologij na sistemski in populacijski ravni je po svojem bistvu javno-zdravstvena funkcija. Sistemski pristop je nujno potrebno sprejeti, saj v nasprotnem ne bom mogli obvladovati tveganj ob vedno novih prihajajočih tehnologijah.