Davenport and Hannahs, 7. poglavje

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Moške sklanjatve ed. tisti mn. tisti I. moška II. moška III. moška.
Advertisements

PEDOMETER PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
VIRI NAPAKE Na katere vplive moramo paziti, ko izvajamo kvazi(eksperiment) 53.
Napetosti, sile, moč, radioaktivnost
Številski sistemi Desetiški (okoli 3000 p.n.š. – Egipt)
VZORNIKI, IDEALI , AVTORITETE
K O M B I N A T O R I K A   Obravnava posebne naloge povezane s končnimi množicami. Kompleksija je podmnožica končne množice Število elementov v kompleksiji.
ZAPOREDJE TONOV – LESTVICA SOLMIZACIJSKI ZLOGI
Kako določimo ploščino romba?
NOVA GENERACIJA KOMPONENTNIH MODELOV CORBA 3, COM+, EJB
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja STORITEV za obdobje Ljubljana,
Številski sistemi Desetiški (okoli 3000 p.n.š. – Egipt)
ZADRŽANJE PRAVICE DO ZDRAVSTVENIH STORITEV IN
MIŠICE SPODNJE OKONČINE
Vektorji.
MINIMAKS IN NAPAKA PRI OCENJEVANJU POLOŽAJEV
OŠ MENGEŠ Predstavniki: Lija Rozalija Cerar Lara Melloni Miha Škrlep
ŠTEVILA PRIBLIŽNO RAČUNANJE PRIBLIŽNO RAČUNANJE
Jean-Baptiste de Lamarck
ODVOD VEZANI EKSTREMI VEZANI EKSTREMI
Postavitev naslova Podnaslov.
FINALE NOTEPAD SLAVC ŽUST.
BLAGO.
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
Skupni večkratniki, najmanjši skupni večkratnik
Lomilci jezikov zungebrecher tongue twisters
NEWTONOVI ZAKONI fizika
ŽLAHTNI PLINI.
MAGNETI.
Morski pes.
DIHALA.
Atomska bomba.
ČUTILO ZA VID.
LIMITA ZAPOREDJA LIMITA FUNKCIJE
SILA.
OSNOVNI POJMI GEOMETRIJE.
LED DIODE.
Ti pa, GOSPOD, prestoluješ na veke, Tvoj spomin je za vse rodove.
Predstavitev za organizme
SLOVENSKI ZAMEJCI.
Urša Sodja, 8.b Kenguru Koala VREČARJI Vombat Tasmanski vrag.
Poved Zaokrožena množica pomensko in oblikovno povezanih besed, ki nekaj pomeni in je nastala v določenih okoliščinah. Najmanjša enota besedila. Že sama.
Silicij Simbol Si vrstno število 14 relativna atomska masa 28,0855.
UPORABA DIGITALNE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU NAVIGACIJE
MEDPREDMETNA POVEZAVA geografija - angleščina
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET druga in/oz. tretja triada
Referat pri slovenščini
ELEKTRARNE.
GLASOSLOVJE.
Nastajanje mestnih zvez in njihov pomen
TEORIJA ODGOVORA NA POSTAVKO (Item response theory - IRT) ali
RAČUNALNIŠTVO IN DOKUMENTIRANJE POMNILNIKI
Case report.
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
VESOLJE.
JEDRSKA MEGNETNA RESONANCA (NMR)
6. poglavje: Računalniška vezja
AMINOKISLINE.
LUNA.
ADOLF HITLER.
Knjiga za vse: Avdio produkcija
Obolenja in poškodbe dihal
RIBE Pripravila:.
DROGE.
KRŠČANSTVO.
OBTOČILA.
NOŽNE PROTEZE.
Zapis predstavitve:

Davenport and Hannahs, 7. poglavje Lastnosti (features) Davenport and Hannahs, 7. poglavje

1. Delitev glasov/segmentov beseda → zlog → segment →? Artikulacijski opis glasov/segmentov: mesto, način artikulacije, zvenečnost, nosniškost Primer: izgovor [t]: a) zrak pride iz pljuč; b) glasilke narazen; c) artikulatorji v tesnem stiku; d) jeziček dvignjen Primerjaj npr. z [d], [s], [n]… Glas razpade na več neodvisnih komponent – lastnosti; Kombinacije lastnosti → različni glasovi

Zakaj lastnosti? Opis glasov; Določanje skupnih in razlikovalnih lastnosti glasov, npr. [t] proti [d]; Glasovi združimo v naravne razrede; Naravni razred: glasovi, ki si delijo množico lastnosti, ki jih nima noben drug glas (večji razred – manjše št. lastnosti); Podleganje pravilom glede na naravni razred;

2. Fonetične in fonološke lastnosti Fonetične lastnosti: +/- lastnost (termini iz artikulacijske fonetike); Slabosti zapisa s fonetičnimi lastnostmi; Ekonomičnost zapisa → fonološke lastnosti

Primer fonoloških lastnosti Mesto artikulacije: [+/- sprednji], [+/- koronalni] [+ sprednji]: mesto artikulacije do dlesni [+ koronalen]: mesto artikulacije od zob do trdega neba [+sprednji, -koronalen]: [p, b, f, v] [+sprednji, +koronalen]: [t, d, s, z, , ] [-sprednji, +koronalen]: [j, , t, d] [-sprednji, -koronalen]: [k, g, x, R] Podobno: soglasniki-samoglasniki, način artikulacije, samoglasniške lastnosti; Univerzalna množica lastnosti; jezik izbere podmnožico.

3. Soglasniki in samoglasniki Delitev: soglasniki – samoglasniki; zvočniki – nezvočniki; Soglasniki: zvočniki (jezičniki, nosniki, drsniki) – nezvočniki Lastnosti: [+/- zložen]: so lahko jedro zloga; [+/- soglasniški]: tesen primik artikulatorjev; [+/- zvočniški]: z jasnim formantnim vzorcem

4. Soglasniške lastnosti [+/- zveneč]: nihanje glasilk Mesto artikulacije: [+ sprednji]: mesto artikulacije do dlesni [+ koronalen]: mesto artikulacije od zob do trdega neba; pri artikulaciji sodeluje sprednji del jezika

Vse 4 kombinacije, angleščina: Slovenščina še: [, x, , ts, dz, r] ! [w] je v tej klasifikaciji [- sprednji] kljub dvojni artikulaciji

Način artikulacije: [+/- trajni]: zaporniki proti ostalim glasovom [+/- nosni]: nosniki proti ostalim glasovom [+/- šumni]: glasovi s šumnim spektrom [+/- lateralni]: [l] [+/- artikulacija z zamikom]: zlitniki proti ostalim

5. Samoglasniške lastnosti Višina: visoki – nizki: [+/- visoki]: nad nevtralnim položajem [+/- nizki]: pod nevtralnim položajem Kateri del jezika je pomaknjen naprej/nazaj: sprednji – zadnji: [+/- sprednji]: telo jezika je pomaknjeno naprej od nevtralnega položaja [+/- zadnji]: telo jezika je pomaknjeno nazaj od nevtralnega položaja

Zaokroženost ustnic [+/- zaokrožen] Napetost, ATR (advanced tongue root): [+ napet]: mišice jezika so precej napete v primerjavi z nevtralnim položajem [+ATR]: koren jezika potisnjen naprej od nevtralnega položaja.