Bilo je nekega dne ... Nekoč je bil otok, na katerem so živela vsa čustva in vrednote človestva: Dobra volja, Žalost, Spoznanje ... Med njimi tudi Ljubezen.
Nekega dne so čustva slišala, da se bo otok potopil Nekega dne so čustva slišala, da se bo otok potopil. Vsa pripravijo ladje za odhod, edino Ljubezen se odloči počakati do poslednjega trenutka. Ko je otok tik pred potopom, se Ljubezen odloči zaprositi za pomoč.
”Bogastvo, me vzameš s seboj?“ Bogastvo se pripelje mimo Ljubezni na luksuzni barki in Ljubezen ga vpraša: ”Bogastvo, me vzameš s seboj?“ ”Ne morem, moja barka je polna zlata in srebra in ni prostora še zate."
Tako se Ljubezen odloči povprašati Ponos, ki se pelje na odlični ladji: ”Ponos prosim te, me lahko vzameš s seboj?", ”Ne morem ti pomagati, Ljubezen ..." odgovori Ponos, ”tukaj je vse perfektno in lahko bi mi uničila barko".
Torej Ljubezen povprasa Žalost, ki se ji približuje: ”Žalost, prosim, vzemi me s seboj", "Oh Ljubezen" ji odgovori Žalost, ”tako žalostna sem, da si želim biti sama".
Tudi Dobra volja se je pripeljala mimo otoka, toda bila je tako zadovoljna, da niti slišala ni klicoče Ljubezni.
Nenadoma se zasliši glas: ”Pridi, Ljubezen, z menoj“ Govoril je starec. Ljubezen je bila tako srečna in vesela, da je starca pozabila vprašati za ime. Ko prispeta na celino, starec odide.
”Bil je Čas," ji je odgovorilo Spoznanje. Ko se zave, kaj se je zgodilo, vpraša Spoznanje: Spoznanje, mi lahko poveš, kdo mi je pomagal?“ ”Bil je Čas," ji je odgovorilo Spoznanje.
Spoznanje polno modrosti odgovori: ”Čas???" se začudi Ljubezen, ”Zakaj mi je pomagal prav Čas?". Spoznanje polno modrosti odgovori: ”Zato ker je samo Čas zmožen doumeti kako pomembna je v življenju Ljubezen".