Rožle Bratec Mrvar Tabor DUGS – VELENJE, 12. 10. 2018 PREUČEVANJE TRAJNOSTNEGA ENERGETSKEGA POTENCIALA POKRAJINE PRI POUKU GEOGRAFIJE

ZAKAJ „DRZNEJŠA OKOLJSKA POLITIKA“ Zadržanje globalnega segrevanja pod 1,5 °C do 2040 (IPCC 2018) Zmanjšanje porabe energije za 1/3 do 2030 40 % znižanje izpustov CO2 iz prometa do 2040 Konec novih izpustov CO2 do 2050 Nadomestitev JEK

1. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKE ENERGETIKE Energetski koncept Slovenije (EKS) iz leta 2010 je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki se sprejema za obdobje 20 let (okvirno za 40 let). Krovna cilja EKS, glede na ravni iz leta 1990, sta: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz energetike za vsaj 40 % do 2030 zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz energetike za vsaj 80 % do 2050 Temeljni namen je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo.

1. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKE ENERGETIKE Energetska učinkovitost se dosega z učinkovito rabo energije (URE) in zmanjšanjem odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, je stroškovno privlačna. Cilj je doseči 25 % delež obnovljivih virov (OVE) v energetski bilanci do 2020. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2017-2020 (AN-URE 2020): raba energije (2020) ne bo presegla 7,125 Mtoe (mio ton naftnega ekvivalenta); kar pomeni rast do 2 % glede na leto 2012). Več kot 2/3 elektrike v RS proizvedeta TEŠ in JEK.

Energijska bilanca Slovenije (2015)

Energijska bilanca Slovenije – deleži (2015)

Sestava energije iz domače proizvodnje (2015)

2. TEMELJNE DRŽAVNE SPODBUDE Energetska prenova stavb Gradnja skoraj ničenergijskih stavb Rast obnovljivih virov energije v prometu (10% do 2020) Proizvodnja energije iz obnovljivih virov

3. OBNOVLJIVI VIRI PREDNOSTI SLABOSTI Zmanjšanje izpustov TGP Še ne morejo v celoti nadomestiti fosilnih goriv Neomejene zaloge Občasna nezanesljivost (sonce, veter, voda…) Gospodarski potencial Dolgoročna stabilnost Slabša učinkovitost (cena) Decentralizacija (razvoj podeželja) Visoke investicije Domač vir (zmanjšanje uvoza) Slabši izkoristek Državne subvencije

3.1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL Slovenija je hidroenergijo izbrala, kot glavni obnovljivi vir energije, 30,7 % delež proizvodnje obnovljivih virov v letu 2015. Odločilna naravnogeografska dejavnika sta pretok in strmec. Poleg energetskega ima še prostorski, rekreacijski in naravovarstveni potencial. HE je pogosto nepopravljiv okoljski poseg. Najbolj izkoriščena je Drava (98 %), sledi Soča (34 %) in Sava (27 %). Manjši vodotoki so izkoriščeni 25 % (pretežno male HE). Skupaj je izkoriščena približno polovica tehničnega in 4/7 ekonomskega HP. PREDNOSTI: nima emisij, zanesljiva, poceni, shranjevanje, reguliranje… SLABOSTI: odvisnost od vremena, lokalni vpliv, nesreče…

3.1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL VRSTE HE PRI NAS GLEDE NA TIP: Pretočne (večina dravskih HE). Akumulacijske (Moste, Formin, Zlatoličje). Pretočno-akumulacijske (manjše jezero za krajše zbiranje – npr. ponoči) Črpalne (Avče od 2010…)

3.1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL VRSTE HE PRI NAS GLEDE NA VELIKOST: Velike (nekaj 100 MW) – Zlatoličje, Formin, Avče. Srednje (nekaj 10 MW) – večina na Dravi, Savi in Soči. Male (do 10 MW) – okoli 30. Mini (do 2 MW). Mikro (do 100 kW) Mala HE Bistra iz leta 1911

3.1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL NAČRTOVANE HE PRI NAS : Mokrice (zadnja na Spodnji Savi, načrtovana 2021) Srednja Sava (10 – začetek gradnje po 2021) Mura (6 v roku 20 let) – zelo sporne

3.1 HIDROENERGETSKI POTENCIAL PREDLOG ZA POUK : Možnost izračuna hidroenergetskega potenciala domačega vodotoka za izgradnjo MHE (raziskovalna ali projektna naloga) Podatki ARSO (http://www.arso.gov.si/vode/podatki/) Težave pri gradnji MHE (https://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/zapleteni-postopki-za- gradnjo-malih-hidroelektrarn.html) (https://gradbenistvo.finance.si/283930) Raziskovalna naloga (https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201004503.pdf)

3.2 BIOMASA IN ODPADKI Energija biomase 62 % proizvodnje obnovljivih virov (2015) Izgorevanje organskih snovi (les, rastline, ostanki, odpadki…), ki grejejo paro, ki poganja turbine ali pa v bioplinarnah (npr. deponijski plin…) za proizvodnjo toplote in energije. PREDNOSTI: poceni, trajnostni vir, zmanjšuje uvoz, shranjevanje, nevtralnost izpustov CO2, decentralizacija, večuporabnost, razgradljivost… SLABOSTI: izpusti toplogrednih plinov (izgorevanje), draga tehnologija, nerazvita logistika, dražitev hrane (biogoriva)…

3.2 BIOMASA IN ODPADKI 14 % svetovne oskrbe z obnovljivimi viri energije (v Evropi le okoli 3%) Prva bioplinarna pri nas je bila odprta leta 1993 na Farmi Ihan Kjlučna je trajnostna proizvodnja (EU kriteriji) Precej težav zaradi okoljskih vplivov na sosede in neekonomičnosti (zadnjih nekaj let): https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/555774815587b/slovenske- bioplinarne-v-tezavah-gradnja-novih-se-je-ustavila https://www.dnevnik.si/1042431999 https://www.delo.si/novice/slovenija/ecosova-bioplinarna-v-prodajo-ali- najem.html

3.2 BIOMASA IN ODPADKI

3.3 SONCE 3,3 % (2015) proizvodnje obnovljivih virov je iz sončne energije. PREDNOSTI: nima emisij, dostopnost, široka uporaba, hiter razvoj, poceni, ne potrebuje vira energije, potencialna neodvisnost… SLABOSTI: odvisnost od vremena, visok začeten vložek, drago skladiščenje, prostorsko potratna, razgradnja celic… V zadnjem desetletju močan tehnološki napredek in preporod (cene so padle za 2/3 do 4/5 na kW)

3.3 SONCE Primer raziskovalne naloge Pregled samooskrbnih elektrarn Primer izračuna za samooskrbno sončno elektrarno

3.4 GEOTERMALNA ENERGIJA 4,1 % (2015) proizvodnje obnovljivih virov. Pri nas še vedno slabo izkoriščeni (razpolagamo s približno 16 % za plitke geotermalne vire primernega ozemlja). Možnost sinergij solarne elektrarne in geotermalne črpalke. PREDNOSTI: nima emisij, stabilnost, zanesljivost, neizčrpnost, prostorski izkoristek, poceni… SLABOSTI: možnost emisij žvepla, potencialna vsebnost težkih kovin, lokacijsko omejena, visoke izgube energije, potrebuje vir energije (črpalke)…

3.5 VETER Slovenija ima zanemarljiv delež vetrne energije (0 % 2015). PREDNOSTI: nima emisij, prostorski izkoristek, poceni, oddaljena oskrba… SLABOSTI: odvisnost od vremena, visok začeten vložek, zvočno onesnaženje, videz, nevarnost živalim, prostorsko potratna… Veliko nasprotovanj Mlin na veter na Stari gori (1996)

3.5 VETER Neugodni naravni pogoji (šibek in neenakomeren veter) Nekaj manjših samooskrbnih vetrnic (planinske koče, planine…) Vetrnica v Dolenji vasi (2,3 MW iz 2013)

3.6 DRUGO Nimamo ugodnih pogojev ENERGIJA MORJA (plimovanje, valovanje, termalno segrevanje…).

4. KONKRETNI PREDLOGI E-polnilnica v šoli (kolo, motor, avtomobili…) Solarna avtobusna postaja Predelava mlina v MHE

5. VIRI IN LITERATURA Delo, 22. 2. 2015 Dnevnik, 9. 10. 2018 Kryžanowski, A. in drugi, 2008: Možnosti izkoriščanja energetskega potenciala v Sloveniji, Mišičev vodarski dan 2008. Mulc, Jasmina, 2010: Geografsko vrednotenje hidroenergetskega potenciala Slovenije, diplomsko delo. ekosklad.si eks.si energetika-portal.si esvet.si lontech.si/vetrne-elektrarne varcevanje-energije.si vetrneelektrarne.si/