J.J. ROUSSEAU.

Predstavitev na temo: "J.J. ROUSSEAU."— Zapis predstavitve:

1 J.J. ROUSSEAU

2 Jean-Jacques Rousseau
Rodil 28. junij 1712 v Ženevi Umrl v Ermenonville pri Parizu 2. julij 1778 Francosko-švicarski književnik Filozof Pedagog Skladatelj

3 Bil je razsvetljenski mislec.
delo: Razprava o izvoru in temeljnih neenakosti med ljudmi “…norci,ki se neprenehoma pritožujete zaradi narave, vedite, da prihajajo vse vaše tegobe od vas samih…” “…našlo pa se je v vsej Evropi le malo bralcev, ki bi ga razumeli…” “…napisal sem ga, da bi tekmoval za nagrado…čeprav sem vedel, da nagrade akademij pač niso namenjene delom takšnega kova…”

4 “Utemeljitelj” francoske revolucije.
Država je kolektivna pogodba podpisana med ljudstvom in državno oblastjo,če pride do kršitve te pogodbe ima ljudstvo pravico, da se upre in menja oblast. S svojimi deli je vplival na razvoj teorije socializma in nacionalizma. V književnosti s subjektivističnimi koncepti sodi med pionirje sodobnega tipa avtobiografije.

5 J.J. ROUSSEAU VEROIZPOVED SAVOJSKEGA VIKARJA (Profession de foi du vicaire savoyard )

6 V delu temelji na geslu NAZAJ K NARAVI
delo človeških rok je v nasprotju z naravo in kvari samega sebe in ostale pripadnike človeštva. Delo človeških rok se interpretira skozi znanost, umetnost in filozofijo, ki jih Rouseau zavrača. Dobrost primarne človekove narave. Savojski vikar = duhovniški pomočnik, ki plačuje kazen za svoja dejanja so v skladu z vestjo in ne z takratnimi družbenimi zakoni.

7 Vikar išče lastno resnico in pri tem tava iz dvoma v dvom podvržen mnenju filozofov.
Svojo idejo priznavajo kot edino pravo, vidijo vse, a ničesar ne dokažejo, izhajajo iz rušitve drugega filozofa. Natančno vedo, da je njihovo delo le segment v prostranosti in da ne pojasnjujejo vsake potankosti. Svoja dela branijo z vsemi močmi. Primerjava filozofov s Cerkvijo. Iskanje resnice med dogmami prinese zavračanje vseh dogem tudi tistih s katerimi se strinjamo.

8 Vikar iskanje lastne resnice prepusti v roke stvarniku in se nagiba k vrnitvi k naravi.
Edino pravo delo je delo višje sile, ki nam je dala smisel in možnost življenja. Človek pa lahko tovrstno delo le izmaliči Savojski vikar zavrača avtoriteto drugih ljudi in priznava avtoriteto stvarnika, ki mu preko vesti podaja resnico ter hkrati najbolj pametna pravila, ki se jih ne da zlahka omajati. Orodje, ki nas vodi do resnice, so čuti. čuti nam omogočajo zaznavanje materije in občutek BITNOSTI.

9 Človek pa materijo ne le zgolj čuti, ampak mu je, za razliko od drugih bitij, dana aktivnost manipuliranja s temi stvarmi primerja in si ustvarja sodbe o stvareh, skratka, da razmišlja. Rousseau gleda na razmišljanje kot poenostavljanje, ki lahko vodi v zmoto resnica je zgolj v stvareh oz. materijah in ne v sodbah, je potrebno zavračati razmišljanje in poudarjati občutenje. Človek sam ne more razmišljati in čutiti zato rabi glede na zakon gibanja gibalca, ki je povzdignjen nad njega in ima možnost samodelovanja ali samogibanja.

10 Savojski vikar vidi kot "prvega" gibalca stvarnika vsega sveta in vesolja, ki daje človeku akt svobodne volje. Preko njega pa se človek odloči za manipuliranje s stvarmi, ki ga obdajajo Človek je vmesni člen med stvarnikom in materijo. bog oz. stvarnik je bitje, ki ima voljo in moč, da premika vesolje in ureja vse stvari sam od sebe, lik razuma pa kot gibanje materije po določenih zakonih. Naša eksistenca je podrejena božji in se moramo ravnati glede na želje, ki jih ima do nas.

11 Bog je dal človeku razum in voljo.
se spoji z naravo pa se od nje odmakne Ker volja ni odvisna od čutov, imamo po mnenju Rousseau-a vso pravico, da pri svojem odločanju o nekem delovanju, ne upoštevamo mnenja drugih. Kot oporo pri tem nam da bog vest, ki nas preko čutov dviga nad živali . Edina prava religija je naravna religija. Taka religija je edina prava in velja ne glede na čas in kraj svoje eksistence. Pot, ki vodi do take religije, predstavlja izključno notranji glas srca.

12 ENAKOST -Temelj sodobne pedagogike
V prvotnem, naravnem stanju so vsi ljudje enaki, svobodni in je bila tudi njihova narava dobra, nepokvarjena. Z napredovanjem človeštva zaradi modernizacije, pa se pojavi neenakomerno porazdeljena privatna lastnina in s tem neenakost. Taka družbena ureditev ter ustrezna kultura in vzgoja, pa človeka kvari. V taki družbi ne moremo vzgajati, saj so družbeni interesi nezdružljivi z interesi in svobodo posameznika.

13 Največ težav je Rousseauju predstavljalo definiranje moralne vzgoje, ki je nujno neke vrste družbena vzgoja . Srečo in plemenitost ljudi naj bi omogočili šele človekova svoboda in enakost, ki naj bi ju prinesel pravilen razvoj človeške družbe. geslo francoske revolucije(+BRATSTVO)

14 Lep dan še naprej!