RADIOAKTIVNOST.

Predstavitev na temo: "RADIOAKTIVNOST."— Zapis predstavitve:

1 RADIOAKTIVNOST

2 >>> UVOD <<<
Odločili smo se, da vam pobližje predstavimo kaj to sploh je RADIOAKTIVNOST. Večina nas sploh ne ve kaj je to sploh v vsakdanjem življenju je in kaj imamo mi od tega. Zato nam prisluhnite, da boste izvedeli kaj novega!!!!!

3 >> RADIOAKTIVNOST <<
DEFINICIJA:Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade. Pri razpadu nastane drugo jedro, obenem pa se sprosti še visoko energijski delec. To je lahko helijevo jedro pri razpadu alfa ali pa elektron ali pozitron pri razpadu beta. Če jedro po razpadu ostane v vzbujenem stanju, se v osnovno stanje povrne z izsevanjem žarka gama. Nestabilna jedra so lahko naravna (člen v enem od radioaktivnih nizov) ali umetno pridobljena. <<<< DANGER >>>>>

4 RADOIAKTIVNOST-JEDRSKA KEMIJA
Področje jedrske kemije so reakcije, v katerih se spremenijo atomska jedra. V naravi je le 272 stabilnih in 52 radioaktivnih jeder, umetno pa so jih izdelali v laboratorijih že več kot 1000. V jedru atoma so protoni in nevtroni, med njimi delujejo privlačne sile. Pri stabilnih jedrih lahkih elementih je število protonov približno enako številu nevtronov, pri stabilnih jedrih težjih elementov pa je število nevtronov večje, kot je število protonov. Pri najtežjih elementih(nad 83 protonov v jedru) pa je število nevtronov tako veliko, da postanejo jedra neobstojna in sama od sebe razpadejo. Vsa jedra, ki nimajo pravilnega razmerja med številom protonov in nevtronov, ter tudi tista, ki imajo število protonov in nevtronov preveliko, prehajajo v stabilna jedra. Tako ločimo naravno in umetno radioaktivnost. << Radio aktivna snov

5 VOJAŠKA UPORABA RADIOAKTINOSTI
Jedrsko orožje je skupno ime za orožje, ki temelji na nenadzorovanih jedrskih reakcijah, na jedrski cepitvi (fizija) in jedrskem zlivanju (fuzija). Učinek jedrskega orožja si sledi v več stopnjah: močna svetloba, udarni val, toplotno sevanje, radioaktivno sevanje, ki mu sledi posedanje radioaktivnega prahu. < Atomska bomba

6 >> HIDROGENSKA BOMBA <<
Zmes devterija in tritija reagira(se zlije)pri visoki tempraturi nekaj milijonov stopinj celzija. Za vžig je potrebna atomska energija, pri tem pa se sprosti zelo velika energija. Pri tej bombi nastane manj radioaktivnega prahu. Moč teh bomb merijo v megatonah(106 ton), kar pomeni, da ima takšno moč eksplozije, kot odgovarjajoča količina razstreliva TNT. < Hidrogenska bomba

7 > RADIOAKTIVNOST V OKOLJU <
Človek je že od vsega začetka izpostavljen sevanju naravnih radioaktivnih snovi na Zemlji. Od sredine preteklega stoletja pa je izpostavljen tudi sevanju. Umetne radioaktivnosti. Tem ni izpostavljen le tisti del ljudi, ki delajo z viri sevanj, temveč, tudi splošno prebivalstvo, ki prihaja v stik z radioaktivno kontaminacijo v okolju, ki je, posledica nekdanjih jedrskih zračnih poskusov in jedrske nesreče v Černobilu, manj pa tudi, izkoriščanja jedrske energije in uporabe različnih radioaktivnih snovi.

8 >> RADIOAKTIVNI ODPADKI <<
Prevzemanje, zbiranje, prevažanje, predhodna obdelava in skladiščenje pred odlaganjem ter odlaganje radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev je obvezna državna gospodarska javna služba. Obvezno državno gospodarsko javno službo  izvaja javni gospodarski zavod Agencija za radioaktivne odpadke. Infrastrukturni objekt za izvajanje javne službe po tej uredbi je obstoječe skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Brinje 40, Dol pri Ljubljani.   Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom plača povzročitelj radioaktivnih odpadkov oziroma njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali na drug način pridobil. Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan, prevzame odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki država. Vlada RS je sprejela cenik, ki določa način oblikovanja cene ter ceno storitev opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo na območju Republike Slovenije in jo morajo plačevati uporabniki storitev. Radio aktivne tovarne >>>> >>>>

9 >> ČRNOBILSKA NESREČA <<
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajiini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. Ta nesreča je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnih ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno ljudi. Približno 60 % radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji. Nesreča je sprožila bojazni o varnosti sovjetske jedrske energetike ter za vrsto let upočasnila njeno širjenje, s tem pa prisilila sovjetsko vlado, da je postala manj skrivnostna. Sedaj samostojne države Rusija, Ukrajina in Belorusija so bile obremenjene z velikimi in naraščajočimi stroški dekontaminacije ter zdravstvene oskrbe zaradi černobilske nesreče. Zaradi prikrivanja podatkov takratnih sovjetskih oblasti je zelo težko natančno oceniti število žrtev zaradi dogodkov v Černobilu. Seznami so le delni, saj so sovjetske oblasti kasneje prepovedale zdravnikom navajati »sevanje« kot vzrok smrti na mrliških listih. Vendar pa se večina pričakovanih smrti sploh še ni dogodila, predvsem pri rakavih obolenjih, zato jih bo težko pripisati tej nesreči. Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo. To poročilo pa je v nasprotju s poročilom Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998, ki je naštelo 212 mrtvih izmed  »likvidatorjev« (od približno ) in poročilom Mednarodnega združenja zdravnikov za preprečitev jedrske vojne (IPPNW) (ki so leta 1986 dobili Nobelovo nagrado za mir), kjer so našteli več deset tisoč mrtvih med likvidatorji. Spomenik žrtvam >>>> Porušen reaktor >>>>

10 PREVOZ RADIOAKTIVNIH SNOVI
Prevoz radioaktivnih odpadkov je v prometnem smislu varnejši od prevoza drugih nevarnih snovi ali velikih tovorov. Dolgoletne statistike prevoza nevarnih snovi (goriv, razstreliv, plinov, kemikalij, itn.) v ZDA so pokazale, da je pri prevozu radioaktivnih snovi prišlo le do 0.4% vseh nesreč. Pri nobeni pa ni prišlo do širjenja radioaktivnih snovi ali ogrožanja okolja. Do enakega zaključka je prišla tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo na Dunaju. Možen je železniški, cestni ali ladijski prevoz. Vozila so normalna, pri tem pa uporabljajo posebne vrste zabojnikov. Radioaktivne odpadke prevažamo v posebnih zabojnikih. Zabojniki za nizko in srednje radioaktivne odpadke niso niti zapleteni niti posebno masivni, ker sevanje tovrstnih odpadkov ni močno. Zabojniki za visoko radioaktivne odpadke (izrabljene gorivne elemente) pa so izredno masivni ter odporni. Omogočajo tudi hlajenje odpadkov, ki so v zabojnikih. Vzdržijo dolgotrajen požar pri visokih temperaturah, hude padce in nepoškodovani prestanejo celo trčenje z železniško lokomotivo. << Prevoz v posebnih zabojnikih >>

11 >>>>> ZAKLJUČEK <<<<<
Upamo, da vam je bilo predstavljeno všeč in, da ste izvedli kaj novega! To bi bilo za sedaj vse iz naše strani! Sedaj pa ste na vrsti vi, da nas kaj povpvrašate!