Križ je vsak moj trenutek lahko ga sprejmem ali ne. Ti si ga sprejel, zdaj vem, kje najdem Te. Vstopam v Tvoje veličastvo. Vstopam v Tvoje Srce, Gospod. Sprejemam voljo Tvojo, moj križ postaja lahek, čutim, da si z menoj.

se sprašujem zakaj sploh živim. Odpreti moram vrata bolečin, Moč ni v tem da bežim, se sprašujem zakaj sploh živim. Odpreti moram vrata bolečin, ker tam me čakaš Ti. Vstopam v Tvoje veličastvo. Vstopam v Tvoje Srce, Gospod. Sprejemam voljo Tvojo, moj križ postaja lahek, čutim, da si z menoj.

Želim sprejeti svoj križ, za vsako ceno, Gospod. Saj vem, da prej ko Ti rečem da, prej se bova srečala. Vstopam v Tvoje veličastvo. Vstopam v Tvoje Srce, Gospod. Sprejemam voljo Tvojo, moj križ postaja lahek, čutim, da si z menoj.

križ

Ljudje smo zaznamovani s križem. Ne pomeni le nekaj grenkega, težkega, ampak je tudi znamenje upanja na življenje, ki je vzklilo iz Jezusove smrti. Krščenca v začetku obreda svetega krsta pokrižamo in ga s tem zaznamujemo za službo Jezusa Kristusa, s katerim bo po krstu vstopil v občestvo. Pomeni Ti si od Boga blagoslovljen. Križ nas kristjane spremlja od zibelke do groba kot znamenje ljubeče skrbi Boga za nas ljudi. V tem znamenju smo odrešeni in s tem znamenjem nam je zagotovljeno večno življenje.

Z znamenjem križa, Gospod, se pri krstu začenja popotovanje novega kristjana; znamenje križa so pri krstu naredili duhovnik, starši, botri. Kako pogosto bo od tistega trenutka narejeno znamenje križa na telesu tega otroka? Sprva bo roka odraslega človeka spremljala neizkušeno roko otroka, ki išče vrstni red. In potem, ko bo otrok zrasel, se bo naučil, kako opraviti to dejanje v najrazličnejših trenutkih.

Naredil ga bo na začetku in ob koncu maše, ko se dan začne in ko se dan konča, naredil ga bo - morda le bežno - pred kontrolno nalogo ali izpitom, mogoče ga bo naredil iz vraževerja, kakor nogometaši, preden se začne tekma.   Blagoslov v obliki križa bo prejel, kadar koli se bo udeležil krščanskega pogreba, kadar koli bo bežno vstopil v kako cerkev, da bi tam zmolil molitev, da bi prižgal svečo.

  In zmeraj, Gospod, kadar bo sam hotel z naklonjenostjo in slovesnostjo blagosloviti človeka, ki se poslavlja, bo spontano naredil prav to isto dejanje, ki govori o Tebi in o Tvoji ljubezni.

častijo Brezmadežno lurško Gospo. Zvonovi zvonijo, prelepo pojo, častijo Brezmadežno lurško Gospo. Ave, ave, ave Marija... Oziraj se lurška Marija, na nas, veselo prepevamo tebi na glas. Ave, ave, ave Marija…

Pripravila: s. Zdenka Prevolšek Fotografije: splet