MOTNJE HRANJENJA.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
VPLIV RELIGIJE NA EKONOMSKO USPEŠNOST
Advertisements

TEMPERAMENT IN OSEBNOST V ZGODNJEM OTROŠTVU
PEDOMETER PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE
Vloga duševnega bolnika
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
VIRI NAPAKE Na katere vplive moramo paziti, ko izvajamo kvazi(eksperiment) 53.
IZBOLJŠANJE PROCESA PRODAJE S POVEČANO OSREDOTOČENOSTJO NA ODJEMALCE
PREDMET: Varno in zdravo okolje
SLOVENSKI POKOJNINSKI SISTEM
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
Področje delovanja družbe VinKom.
SKRB ZA VARNOST NA DELOVNEM MESTU
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
GULZAR DUISHENOVA, KIRGIZIJA
Gimnazija Ljubljana šiška
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
Arthur Schopenhauer.
NEWTONOVI ZAKONI fizika
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
Problemi uvajanja tehnologij e-oskrbovanja
ŠC PET SREDNJA ŠOLA POŠTE EKONOMIJE IN TELEKOMUNIKACIJE
Izhodišča k deinstitucionalizaciji storitev za osebe z motnjo v duševnem razvoju mag. simona smolej jež mag. mateja nagode.
KOŽA.
Venera ? & ? 2008/2009.
Žile in krvni obtok.
Zasvojenost z raČunalnikom
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST
Bolezni v afriki.
VPLIV RAČUNALNIŠKIH IGER NA AGRESIVNOST
Kamilica Biologija.
ANOREKSIJA.
PROJEKTNA NALOGA PRI PREDMETU INFORMATIKA
Invalidi.
Avtizem.
KRIZNA STANJA IN ZDRAVSTVENA NEGA
SPLAV.
DROGE.
BORELIOZA.
Herpes simplex.
Vplivi na rast populacije
KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni.
BIPOLARNA MOTNJA.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA BIOLOGIJA.
IMUNOST in Imunski sistem.
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
VESOLJE.
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
“Skupaj iz stiske” novinarska konferenca
Psihoanaliza.
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
Projektna naloga pri predmetu geografija
ČAS TELEVIZIJE.
~~ČUTILO ZA SLUH-UHO~~
ODVISNOST.
Konferenca - Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje POLET v Mariboru Obeti za prihodnost - podaljševanje delovne.
Obolenja in poškodbe dihal
DROGE.
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
STEREOTIPI.
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
DROGE.
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
STRES IN DEPRESIJA.
KONFLIKT KKKKK.
PREBERI IN RAZMISLI. V naš razred je prišel deček. S starši se je priselil iz Bosne, iz Sarajeva. Majhen je, temnopolt in skromno oblečen. Težave ima s.
Zapis predstavitve:

MOTNJE HRANJENJA

čustvene motnje izražanje svojih čustvenih težav s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev

vso svojo energijo osredotoči na hrano predstavljajo način obvladovanja življenjskih problemov, ki se zdijo nerešljivi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo

Vrste motenj: ANOREKSIJA NERVOZA BULIMIJA NERVOZA KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

ANOREKSIJA NERVOZA duševna bolezen 8-12 letih starosti Huda popačenost predstave o lastnem telesu teženje k teži, ki je daleč pod normalno zanikajo lakoto, pretirano telovadijo in so nenehno nemirni

Pogosto tehtanje, skrajni ukrepi tudi uporaba odvajal ali shujševalnih tablet itd. hrano skrivajo in jo mečejo stran ekstremna izguba teže zelo bledi, cepijo se jim nohti in lasje pogosti so glavoboli krvavitve, shiranost in huda dehidracija

BULIMIJA NERVOZA 16. do 18. letu starosti izmenjujejo obdobja prenajedanja in poskusi zmanjševanja telesne teže strah pred debelostjo

imajo večinoma ustrezno ali nekoliko povečano telesno težo se svojega prenajedanja sramuje in ga izvaja na samem pomembno povezavo med bulimijo in depresivno motnjo

Obilojednost skrivanje jedi, hranjenje tudi ponoči nesposobnost nadziranja količine zaužite hrane Se smilijo sami sebi in mislijo, da jim ni več pomoči

Razjezijo se, če jih sprašujejo o prehranskih navadah in o teži čutijo tudi veliko potrebo po tem, da bi bili priljubljeni debelost in obdobja izgube in ponovne pridobitve teže

http://www.youtube.com/watch?v=RRseSpdGC2s Hvala za pozornost!

Literatura Sternad M. D.: Motnje hranjenja: Od besed, ki ranijo k besedam,ki celijo. Ljubljana: Samozaložba, 2001 Colclough B.: Ne kaj ješ-kaj te žene, da ješ! Ljubljana:Debora, 1998 http://www.tosemjaz.net/clanki/603/detail.html - Kaj so motnje hranjenja? Avtor: asist. mag. Karin Sernec http://www.youtube.com/watch?v=RRseSpdGC2s Anketa: http://www.mb.sik.si/datoteke/struktura/Raziskovalne_naloge_2007/Motnje%20hranjenja.pdf Avtorji: Urška Kacbek, Klavdija Hajd in Maruša Fijavž

Besedilo k predstavitvi: MOTNJE HRANJENJA   Motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v odnosu do hrane. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja. Navidezni problem s hrano v globini skriva trpljenje, ki je nastalo zaradi cele vrste različnih razlogov. Hranjenje ali odklanjanje hrane postane izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev. Potrdimo jih ko človek vso svojo energijo osredotoči na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in problemom. Lahko predstavljajo način obvladovanja življenjskih problemov, ki se zdijo nerešljivi, ali pa gre za prizadevanje kontrolirati lastno telo in življenje v razmerah, ko oseba čuti, da ga kontrolirajo drugi. Motnje hranjenja pa so lahko tudi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo. VRSTE MOTENJ HRANJENJA anoreksija nervoza bulimija nervoza in kompulzivna prenajedanje Napačno je prepričanje, da ima tisti, ki bruha bulimijo, tisti, ki strada pa anoreksijo. ANOREKSIJA Zadnjih 100 let velja za duševno bolezen. Večinoma se pojavi na prehodu iz otroštva v adolescenco (to je pri 8-12 letih starosti) in v povprečju traja nekaj let, večinoma do takrat ko oboleli poišče zdravniško pomoč. ZNAČILNOSTI Gre za hudo popačenost predstave o lastnem telesu in teženje k teži, ki je daleč pod normalno. Za ljudi z anoreksijo je značilno hujšanje ne glede na težo,ker imajo občutek, da so debeli ne glede na realno stanje. Vso pozornost usmerjajo hrani oz. njeni hranljivosti in pripravi. Zmeraj zanikajo lakoto, pretirano telovadijo in so nenehno nemirni. Pogosto se tehtajo, skrajni ukrepi so tudi uporaba odvajal ali shujševalnih tablet itd. Značilno je tudi da hrano skrivajo in jo mečejo stran. Nagnjeni so k perfekcionizmu in imajo zelo nizko spoštovanje. TELESNI SIMPTOMI Značilna je ekstremna izguba teže, pri ženskah izguba menstruacije ali neredni ciklus, večinoma so zelo bledi, cepijo se jim nohti in lasje, krči v nogah, povečano izpadanje las, motnje spanca, umikajo se spolnimi razmerjem,pogosti so glavoboli in pojavi se veliko medicinskih težav. Pri zelo hudi anoreksijipa se pojavijo še krvavitve, shiranost in huda dehidracija. Ločimo dva podtipa anoreksije nevroze : Purgativni tip anoreksije nervoze.  Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja - pogosto tudi prenajedanje, 75% oseb z anoreksično motnjo jemlje odvajala ali diuretike. Restriktivni tip anoreksije nervoze Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo z odklanjanjem vseh vrst hrane (s stradanjem), ali pa le ogljikovih hidratov in tiste hrane, za katero menijo, da je visoko kalorična. 25 % oseb z anoreksično motnjo pa obenem pogosto pretirava s telesno aktivnostjo, imenovano hiperaktivnost. BULIMIJA Bulimija je motnja, ki se najpogosteje pojavlja na prehodu iz adolescence v zgodnje odraslo obdobje (to je pri 16. do 18. letu starosti) in prav tako kot pri anoreksiji v povprečju mine nekaj let, preden obolela oseba poišče pomoč. Pri osebi z bulimijo nervozo se izmenjujejo obdobja prenajedanja (tako imenovana >volčja lakota<) in različni poskusi zmanjševanja telesne teže (bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost). Preveč se obremenjujejo z obliko svojega telesa, telesno težo in stalno jih je strah pred debelostjo ter pomanjkljiv nadzor nad lastnim hranjenjem. Osebe z bulimijo nervozo imajo večinoma ustrezno ali nekoliko povečano telesno težo. Med prenajedanjem pojejo večje količine hrane kot večina ljudi ob podobnih priložnostih. Zaužita hrana je visoko kalorična, sestavljena predvsem iz ogljikovih hidratov in maščob. Oseba se svojega prenajedanja sramuje in ga izvaja na samem ter z njim nadaljuje do bolečin v želodcu. Ob pretiranem uživanju hrane sprošča napetost, temu sledi občutek krivde in posledični vedenjski vzorci za zniževanje telesne teže. Ločimo purgativni in nepurgativni tip bulimije nervoze: Purgativni tip bulimije nervoze. Obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov (90% oseb z bulimično motnjo). Nepurgativni tip bulimije nervoze Obdobju prenajedanja sledi stradanje, odklanjanje hrane, pretirana telesna aktivnost (10 % oseb z bulimično motnjo). Raziskave kažejo pomembno povezavo med bulimijo in depresivno motnjo. Tako pri približno 75% žensk vseh starosti z bulimijo ugotavljajo tudi izraženo klinično sliko depresije, posledično pa so pogostejši tudi samomorilni poskusi. OBILOJEDNOST Ta motnja je najmanj raziskana in zadnja leta potekajo intenzivne raziskave v tej smeri. Pojavlja se v zgodnjem in srednjem odraslem obdobju, najpogosteje med 35 in 45 letom.  SPLOŠNE ZNAČILNOSTI Značilno za ljudi z motnjo obilojednosti je skrivanje jedi, hranjenje tudi ponoči, nesposobnost nadziranja količine zaužite hrane po zaužitem obroku pa jih je ponavadi sram in imajo občutek krivde. Bolniki se tudi smilijo sami sebi in mislijo, da jim ni več pomoči. Pri nekaterih obstaja tudi vzorec, pri katerem se po hujšanju spet na hitro zredijo, torej niso zmožni ohranjati neke stalne telesne teže. Razjezijo se, če jih sprašujejo o prehranskih navadah in o teži. Visoka teža ponavadi vpliva tudi na samospoštovanje,ki pa kot v nekem začaranem krogu vpliva tudi na spolno aktivnost, ki se močno zmanjša. Bolniki večkrat čutijo tudi veliko potrebo po tem, da bi bili priljubljeni in da jih ne bi zavračali. TELESNE ZNAČILNOSTI IN TEŽAVE Zunanji simptomi so predvsem debelost in obdobja izgube in ponovne pridobitve teže, zato se pojavijo bolezni sklepov, artritis,bolezni pljuč itd.