Dostopnost elektronskih virov za slepe in slabovidne in format Daisy

Predstavitev na temo: "Dostopnost elektronskih virov za slepe in slabovidne in format Daisy"— Zapis predstavitve:

1 Dostopnost elektronskih virov za slepe in slabovidne in format Daisy
Kristina Janc Izobraževanje OOK – “Knjižnične storitve za slepe in slabovidne”

2 Možnosti izkoriščanja elektronskih virov za slepe in slabvidne
spletne strani za slepe in slabovidne, digitalizacija knjižnega gradiva, DAISY format, Evropska unija je leta 2002 sprejela smernice, s katerimi spodbuja k izdelavi spletnih strani dostopnih vsem. Vendar pa imamo v Evropi zaenkrat le smernice, ne pa tudi obveznih predpisov. V Ameriki zakon predpisuje, da morajo biti vse elektronske publikacije državnih ustanov dostopne ljudem s posebnimi potrebami.

3 Navodila za izdelavo spletnih strani, ki bodo uporabne za slepe in slabovidne
Označevanje grafik in slik Označevanje strukture strani Označevanje povezav Posamezni elementi spletne strani naj bodo dopolnjeni z metapodatki – npr. o jeziku Funkcija KREPKO/BOLD Možnost poljubne nastavitve kontrasta, barve črk in ozadja Standardizirano mesto gumba za izbiro jezika Standardizirana razporeditev osnovnih funkcij Težave z vidom Slepota vključuje ljudi, ki so izgubili vid na obe očesi. Ti torej ob obiskovanju spleta ne vidijo ničesar. Pomagajo si lahko le z zvokom, ali posebnimi na čut občutljivimi prikazovalniki. Tako lahko dojemajo besedilo spletnih strani, ne vidijo pa slik in videa. Poleg tega jim težave povzroča nezmožnost ogleda postavitve elementov. To da je neko besedilo manjše, ali postavljeno ob rob zaslona, kar sicer govori o manjši pomembnosti, slepim ne pomaga. Slaboviden človek ne loči in ne vidi majhnih podrobnosti, nekontrastnih slik, premajhnih črk, ipd. Slabovidnost se lahko pojavi v dobi pubertete ali pa v času staranja. Ljudje s takimi težavami si sami pomagajo z večjimi zasloni in povečavami delov vsebine. Nekateri si lajšajo branje tudi z nastavitvijo belih črk na črnem ozadju, povečevanjem kontrasta na zaslonu, ali izbiro posebnih, lažje berljivih pisav. Težave jim tako povzročajo strani, kjer se pisav ne da enostavno večati, bodisi zaradi neprimernega oblikovanja, ali pa ker se besedilo nahaja v slikah. Ljudje, ki so barvno slepi ne ločijo določenih barv. Največji odstotek barvno slepih tako ne loči med rdečo in zeleno, nekateri pa tudi med rumeno in modro barvo. Tako imajo težave predvsem s slabim kontrastom med besedilom in ozadjem, ter stranmi, kjer barva besedila nosi pomen (na primer zelena za potrditev, rdeča za prekinitev akcije). Pomagajo si tako, da v brskalniku nastavijo svoje barve za standardne elemente. Slepi računalnik uporabljajo s pomočjo bralnih programov, ki tekst pretvorijo v govor oz. ga prenesejo v brajevo vrstico. Ker spletne strani temu v večini niso prilagojene, se pri brskanju soočajo s številnimi težavami. Če naj omenim samo nekatere.. Bralni programi začnejo spletno stran brati na vrhu, kar za slepe pomeni, da poslušajo številne elemente strani, namesto želenih informacij. To lahko pomeni tudi, da bodo poslušali 200 elementov na vsaki strani in na vsaki podstrani, preden bo sploh prišel do vsebine. Označevanje grafik in slik: uporaba alternativnega besedila (tag) za označevanje grafik in slik na spletni strani, torej vsakega objekta, ki ni tekstoven. V HTML-ju to storimo tako, da v slikovni tag dodamo: alt=”vaš opis slike”. Zemljevidi morajo imeti alternativno besedilo za vsako območje, ki se ga da klikniti. Če se ţelimo prepričati, da smo označili vse potrebne elemente na strani, to lahko preverimo tako, da stran prikaţemo v načinu brez slik. V tem primeru bomo namesto slik dobili opise, ki smo jih definirali v alternativnem opisu slike.  Nasveti za pisanje dobrega alternativnega besedila: o Opišemo funkcijo slike, še posebej če je slika povezava. o Najprej napišemo pomembne informacije, če moramo navesti daljši opis, le tega ločimo z dvopičjem. Če grafika nima nobenega pomena, potem take grafike ne označujemo (recimo če uporabimo grafiko za pozicioniranje drugih grafik, npr. presledka). o Če ne vemo, kaj bi povedali o sliki, lahko namesto opisa uporabimo “ni besedila”. o Če premikamo npr. naslove menijev na stranini, ne pozabimo premakniti tudi alt besedila, ki se nanaša nanj. o Pravilno črkujmo opise. Označevanje strukture strani – grafike niso edino, kar se označuje na strani. Pravilno je potrebno označiti tudi dele strani, tako da uporabnik lahko ve, kdaj se premakne od enega dela strani k drugemu (navadno to označujemo z barvami, tekstovno pa je treba stvari rešiti drugače). o Okvirjem, ki so na strani, lahko damo ime. o Posamezna področja na strani lahko poimenujemo; pred področje, ki ga ţelimo poimenovati, vstavimo “Test Label”.  Označevanje povezav: če je povezava grafična, mora biti označena, besedilne povezave pa morajo imeti nek pomen. Primer označevanja povezave: <a href="/finest/download.html">For the latest version of our software, click here.</a> Dobro je, če so posamezni elementi spletne strani dopolnjeni z metapodatki, ki nosijo osnovno informacijo o podatkih, ki so osnovni del spletne strani. Npr. tag, ki določa da je del spletne strani naslov, je lahko dopolnjen z informacijo o jeziku, v katerem je napisan. Tako lahko slep uporabnik takoj presodi, če je besedilo, glede na njegovo jezikovno predznanje, primerno zanj.  Vključitev jezikovne informacije je pomembna tudi za pravilno delovanje bralnikov zaslona, bralniki namreč ne morejo »prebrati« grafičnih informacij. Zaradi razlik v izgovorjavi jezikov naj se vso vsebino opremi s posebnimi atributi, ki označujejo njen jezik. Kjer se jezik zamenja, naj bo to jasno označeno. V nasprotnem primeru namreč bralnik vsebine lahko začne brati Slovenščino z enako izgovorjavo kot Angleščino.

4 Osnoven pregled spletne stran
Izklopimo prikaz slik, Izklopimo zvok, Spreminjamo velikost pisave, Spreminjamo velikost okna brskalnika, Preklopimo v črno-bel način prikaza, ali stran natisnemo črno-belo, Pri tej metodi skušamo simulirati nekatere izmed bolj pogostih otežujočih okoliščin pri branju spletne strani. Je enostavna, hitro nam pokaže večje napake, ne spušča pa se v detajle. Za začetek si izberemo vzorec strani na spletišču. Praviloma izberemo tiste strani, ki bodo privabljale največ obiskovalcev. Priporočljivo pa je izbrati vzorec strani, ki se po izgledu in funkciji razlikujejo. Izberemo torej stran s tabelarnimi podatki, stran z vnosnimi polji, stran s slikami, ipd. Nato izbrane strani pregledamo v grafičnih brskalnikih, na primer Internet Explorer, Firefox, ali drugi. Pri tem vsako stran pogledamo večkrat, pred vsakim ogledom pa spremenimo eno ali več izmed naslednjih nastavitev:

5 Vir: http://slo-tech.com/clanki/08004/
Po strani se premikamo samo s tipkovnico, na primer z uporabo tabulatorja. Ne glede na nastavitve mora biti vsa vsebina na strani vedno dostopna in razumljiva. Če temu ni tako, stran ni zadovoljivo izdelana. Vir:

6 Predavanje\Slika_napake NUK.htm http://labs.google.com/accessible/
Predavanje\Slika_napake NUK.htm Google Accessible search identificira in razvršča zadetke/rezultate po tem, ali je stran enostavna za uporabo za slepe in slabovidne uporabnike. Torej, poizvedba je v prvi fazi narejena enako kot pri običajnem iskanju, pri tem pa so rezultati razvrščeni glede na to, v kolikšni meri je stran prijazna in dostopna za slepe in slabvoidne. Pri tem upoštevanjo naslednje kriterije: iščejo po HTML zapisu strani, strani, ki so enostavno/lepo strukturirane, strani z malo vizulnih rešitev in strani, ki delujejo, če izločimo slikovne prikaze.

7 Digitalizacija knjižnega gradiva
Elektronsko gradivo, ki je zapisano v PDF formatu ni ustrezno, če je besedilo samo digitalizirano in izvoženo kot slika. Uporabnikom govornih sintez je PDF dostopen le pogojno, saj ga programi največkrat prepoznavajo kot sliko brez črkovne kode, ki jo potrebujejo za funkcijo Text to Speech Za lažjo dostopnost besedil se priporoča format Daisy Pretvarja papirne dokumente in datoteke PDF v elektronsko obliko. Enako pogosto uporabna programska oprema kot skener. Programe OCR uporabljamo v povezavi z računalnikom in optičnim bralnikom (skenerjem). S slednjim skopiramo natisnjeno besedilo na računalnik, kjer ga lahko v elektronski obliki shranimo ali denimo preberemo in povečamo z ustrezno programsko opremo. Slepi in slabovidni lahko s pomočjo naprednejših programov OCR berejo tiskane vsebine, na primer knjige, revije, dopise in druge tiskovine. Programi OCR lahko rešujejo tudi težave pri učenju, denimo v primerih, ko učeči težko berejo ali pa ko imajo zaradi gibalnih in fizičnih prizadetosti omejene možnosti rokovanja s tiskanim materialom. Naprava, ki posname podobo natisnjene strani in jo pretvori v računalniško datoteko. Do dokumentov, ki smo jih na ta način prebrali, lahko potem dostopamo z drugimi podpornimi tehnologijami: lahko jih preberemo z bralnikom besedila, povečamo z elektronskim povečalom ali natisnemo z brajevim tiskalnikom. Bralniki besedila lahko v povezavi s sintetizatorji govora celotno vsebino zaslona (vključno z gumbi, meniji, besedilom in ločili) pretvorijo v govorno informacijo. Tako slepim in slabovidnim osebam omogočajo dostop do tiskanega materiala. Opomba: Zelo pogosto uporabljena naprava in uporabna za študente.

8 Format Daisy Digital Accessible Information System – Sistem za digitalni dostop do informacij
Sklop strojne in programske opreme ter orodij za snemanje, shranjevanje in branje digitalnih zvočnih knjig. Standard za produkcijo in branje večpredstavnih vsebin z navigacijo. Struktura znotraj publikacij DAISY omogoča hitro navigacijo preko naslovov in oštevilčenja strani ter preko indeksov in referenc, ki so pravilno razvrščene in usklajene z avdio posnetki in besedilom. Prevajalnik dokumentov Open XML v format DAISY XML tako poleg jasnih prednosti za posameznike s posebnimi potrebami prinaša tudi možnosti za nadaljnje inovacije na informacijsko intenzivnih trgih, kot so založništvo in izobraževanje. OpenXML nadaljuje z uveljavljanjem v programski industriji s podporo uporabi na različnih platformah, kot so Linux, Windows, Mac OS in Palm OS.

9 Konzorcij Daisy (http://www.daisy.org/)
Neprofitna mednarodna organizacija ustanovljena s strani knjižni, ki se ukvarjajo z zvočnimi knjigami Namen: vodenje aktivnosti prehoda iz analognih na digitalne zvočne knjige, Razvijanje, ohranjanje in promoviranje mednarodnih Daisy standardov Usklajevanje in povezovanje razvijalcev opreme in uporabnikov Sprejemanje standardov Poznajo tri vrste članstva: Polnopravno članstvo (30.000$), pridruženo članstvo (3.040$), Prijatelji Daisy (1000$)

10 Zveza slepih, Italija Knjižnica za slepe in slabovidne, Bosna in Hercegovina Knjižnica za slepe, Hrvaška Nacionalni rehabilitacijski center za slepe, Albanija Nacionalna knjižnica za slepe in slabovidne, Danska Nacionalna organizacija za slepe, Španija Raziskovalna fundacija FORCE, Nizozemska Idr.

11 Prednosti Daisy formata
Daisy knjige so knjige za več čutil (zvok in vid) – slepi, slabovidni, dislektiki idr. Programski Daisy predvajalniki in strojna oprema (ClassMate) omogoča združitev govorjene besede in ustreznega besedila, kar izboljšuje razumevanje Daisy zvočno datoteko je možno dokaj hitro in preprosto narediti iz Word-ovih dokumentov s pomočjo dostopnih komercialnih orodij Daisy digitalne datoteke omogočajo navigiranje po besedilu ter dodajanje in označevanje besedila Programski Daisy predvajalniki omogočajo prilagoditev videza besedila Povprečna zvočna knjiga traja približno 16 ur. Za 1 uro končnega izdelka je potrebno 1,5 do 2 uri dela. Digitalni predvajalniki za zvočne knjige v formatu Daisy. Format Daisy omogoča popolno navigacijo po knjigi, vstavljanje zaznamkov, spreminjanje hitrosti predvajanja, ... Za medij se uporablja CD (Victor Reader ClassicX ali ClassicX+) ali spominska kartica (Victor Reader Stream), lahko pa je tudi softwarski (Dolphin Easy Reader). V to skupino spada programska oprema: Dolphin Easy Converter: orodje za pretvorbo datotek (Word, Wordpad, PDF, scan) v alternativne oblike (povečan tisk, brajica, mp3 ali Daisy Dolphin Easy Producer: orodje za pretvorbo besedilnih datotek v Daisy s pomočjo sinteze Dolphin Publisher: orodje za izdelavo zvočnih knjig Daisy, tako s momočjo govorne sinteze kot posnetih (govorjenih) datotek.

12 Daisy digitalne datoteke so majhne in jih je enostavno arhivirati
Shranjene datoteke je za razliko od nekaterih drugih formatov možno uporabiti za različne namene (knjige v povečanem tisku, mp3 datoteke itd.) Na en CD lahko shranimo do 40 ur govora

13 HumanWare Victor Reader ClasicX
Victro Reader ClassicX je enostaven in idealen za branje vašega priljubljenega gradiva.Nudi osnovno navigacijo po Daisy zvočnih knjigah, kot je brskanje po kazalu, pomik po poglavjih ali pomik po straneh. Victor Reader ClassicX+ lahko vzamete s seboj kamorkoli, napaja se preko vgrajene polnilne baterije. Victro Reader ClassicX+ ima zvočno podporo v slovenskem jeziku.

14 HumanWare Victor Reader ClassicX+
Profesionalni predvajalnik za zahtevno okolje (šole, knjižnice, javni prostori). Victor Reader ClassicX+ je namenjen zahtevnim uporabnikom, kot na primer študentom. Je osnovni aparat za branje kompleksnih in visoko strukturiranih knjig, navodil za uporabo in priročnikov. Podpira vse nivoje Daisy zvočnih knjig in vsebuje napredne funkcije (preskok strani, izbira določenega poglavja, ter vstavljanje in brisanje zaznamkov).  Victro Reader ClassicX+ se lahko uporablja kjerkoli, saj ima vgrajeno polnilno baterijo. Victro Reader ClassicX+ ima zvočno podporo v slovenskem jeziku.

15 HumanWare Victor Reader Stream
Edini Daisy predvajalnik, ki nudi tako veliko v tako majhnem paketu. Na spominsko kartico si lahko naložite vaše priljubljene Daisy knjige, zvočne knjige, podkaste, tekstovne datoteke ali priljubljeno glasbo. VR Stream nudi popolno navigacijo in ima za tekstovne datoteke vgrajen sintetizator govora. Nanj lahko priključite tudi USB ključ, kjer je shranjeno še več podatkov. Služi lahko kot diktafon, saj se lahko posname zvočne beležke ali sporočila. Naprava je majhna in lahka, paše v vsak žep. Posluša se lahko preko vgrajenega zvočnika ali priloženih slušalk. Avtonomija naprave je 15 ur.

16 Easy Reader – softwerski predvajlanik digitalnih zvočnih knjig AMIS
(Deklica z vžigalicami) aj je Easy Reader? EasyReader je softwareski predvajalnik digitalnih zvočnih knjig Daisy, ki omogoča uporabnikom branje in poslušanje vsebine v kombinaciji teksta, govora in slik. Z EasyReader-jem se uporabniki lahko hitro in enostavno pomikajo po knjigi, spreminjajo glas branja, prilagodijo izgled teksta s tem da si lahko nastavijo barvo ozadja in barvo poudarjenega teksta, iščejo besede in fraze, v knjigo vstavljajo zaznamke. Najpomembneje je, da je uporaba izredno enostavna, branje je popoln užitk. Komu je namenjen Easy Reader? EasyReader lahko uporablja vsakdo, ki uživa v branju s poudarjenim tekstom in govorom. EasyReader je še posebno uporaben za tiste, ki imajo težavo z branjem, najsi so to slabovidni, dislektiki ali ljudje s specifičnimi učnimi težavami. EasyReader uporabljajo stari in mladi, ki uživajo v branju, študenti, ki prebirajo študijsko gradivo in zaposleni, ki jim je branje v pomoč pri delu.