STRES IN DEPRESIJA.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
TEMPERAMENT IN OSEBNOST V ZGODNJEM OTROŠTVU
Advertisements

VARNO S SONCEM Predstavitev dela v programu v šolskem letu 2012/2013
Vloga duševnega bolnika
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
VIRI NAPAKE Na katere vplive moramo paziti, ko izvajamo kvazi(eksperiment) 53.
Prostovoljstvo in socialna aktivacija ranljivih oseb
PREDMET: Varno in zdravo okolje
Vpliv dela z računalnikom na zdravje
VZORNIKI, IDEALI , AVTORITETE
EVTANAZIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV
MANIFEST MOŠKIH (enkrat za vedno)
Področje delovanja družbe VinKom.
SKRB ZA VARNOST NA DELOVNEM MESTU
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
Ne slišim, ne vidim, kako naj razumem?
Mentor: Prof.dr. Miha Žargi, dr.med.
MOBBING.
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
Jean-Baptiste de Lamarck
Projekt: Do višje kakovosti s samoevalvacijo Pripravile: Marjeta Bunford Selinšek, Karin Kaloh in Mirjana Colnarič Oš Franceta Prešerna Maribor Ljubljana,
Gimnazija Ljubljana šiška
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
POSLOVNI BONTON: REŠEVANJE KONFLIKTOV NA DELAVNEM MESTU
Posebnosti otroka in obdobja v razvoju otroka
Zasvojenost z raČunalnikom
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST
VPLIV RAČUNALNIŠKIH IGER NA AGRESIVNOST
PROJEKTNA NALOGA PRI PREDMETU INFORMATIKA
Invalidi.
Avtizem.
KRIZNA STANJA IN ZDRAVSTVENA NEGA
Mladi in kajenje.
Križ je vsak moj trenutek lahko ga sprejmem ali ne.
SPLAV.
DROGE.
TEORIJA VIRGINIE HENDERSON - definicija in sestavine zdravstvene nege
BORELIOZA.
Herpes simplex.
? RAK ?.
Dijakinja: Mentorica:
BIPOLARNA MOTNJA.
IMUNOST in Imunski sistem.
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
Spontani bakterijski peritonitis
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
Cynthia Voigt NOŽ V ŠKORNJU.
PRAVICE OTROK.
Psihoanaliza.
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
MOTNJE HRANJENJA.
ČAS TELEVIZIJE.
ODVISNOST.
OKUŽBE KOŽE VIRUSNE OKUŽBE KOŽE.
Obolenja in poškodbe dihal
DROGE.
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
STEREOTIPI.
DRUGAČNI TODA POSEBNI.
DROGE.
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
NOŽNE PROTEZE.
KVIZ ZA UČENCE 4. IN 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
KONFLIKT KKKKK.
PREBERI IN RAZMISLI. V naš razred je prišel deček. S starši se je priselil iz Bosne, iz Sarajeva. Majhen je, temnopolt in skromno oblečen. Težave ima s.
Zapis predstavitve:

STRES IN DEPRESIJA

ZAKAJ SEM SI IZBRALA TO NALOGO? Nisem vedela veliko o stresu in depresiji, želela sem si spoznati ta dva pojma, želela sem spoznati vzroke zanje in kakšne so posledice ter simptomi, zanimalo me je, kako stres vpliva na vsakodnevne dejavnosti in obveznosti ...

KAJ JE STRES? To je psihološki odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi oz. navaditi na notranje ali zunanje dražljaje-stresorje. Stresor: dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik zazna kot stresni element. Stres je nekaj povsem normalnega, saj je človek cel čas izpostavljen stresorjem.

POSLEDICE Stres lahko privede do raznih motenj. Reakcija "boj ali beg:” pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napete mišice, mrzle dlani in stopala ... Ta reakcija pomaga posamezniku, da se zaščiti pred nevarnostjo. Opazimo lahko zmedenost ter dekoncentracijo. Simptomi stresa se kažejo na telesu, pri razmišljanju, pri čustvih in pri vedenju.

NEGATIVEN STRES Ko neki dogodek sproži negativne občutke in ko stres, povezan s tem dogodkom, posameznika ohromi in mu škoduje. Nekatere stres spodbudi, da se s težavami soočijo, druge pa ohromi.

PRILAGODITVENA MOTNJA   Ko pri nekaterih ljudeh traja čustveni odziv dlje ob zelo stresnem življenskem dogodku in moti dnevno delovanje, počutje ni cel čas slabo, temveč lahko niha: en dan je dobro, drugi dan malo slabše, ne traja dlje kot 6 mesecev, nakazuje na to, da je posameznik začel sprejemati stresen dogodek.

STRES PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH Najpogostejši vzroki stresa pri mladostnikih so šola, obremenitve, negativne misli o sebi, telesne spremembe, prijatelji, ločitev staršev ... drugače se odzovejo na stres, kot odrasli, simptomi so drugačni: motnje vedenja, povečana odvisnost od odraslih, razdražljivost, slaba samopodoba, učne težave, telesni znaki za katere ne moremo najti vzroka ...

POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA IZPOSTAVLJANJA STRESU Po 1-2 mesecih posameznik lahko pade v depresijo. Pri nekaterih pa se stres kopiči in je na koncu potreben le še en majhen stresor, da se stres prevesi v depresijo.

REŠEVANJE POVZROCITELJEV STRESA ` ´ Reševanje tistih težav na katere lahko vplivamo: razreševanje sporov s pogovorom Kadar ne moremo vplivati na vzroke stresa: obvladovanje odziva na stres, krepitev lastnih moči, vzeti čas zase, skrbeti za dobro duševno in telesno počutje, dovoliti prijateljem, da pomagajo Ukvarjanje s simptomi stresa, stres še poslabšajo in poglobijo!

KAJ JE DEPRESIJA? Ena najbolj pogostih duševnih motenj, je bolezen, zbolijo ljudje, ki so doživeli neprijeten in pretresljiv dogodek, ko je posameznikovo razpoloženje več kot 2 tedna vsak dan zelo negativno.

NAGNJENOST K DEPRESIJI Dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj nagnjena k razvoju depresije, so pogosto: depresija v družini, zgodnje neprijetne izkušnje, kronične telesne bolezni ... lastnosti posameznika Pri nekaterih se zdravje nikoli ne povrne popolnoma.

SIMPTOMI Pojavljajo se počasi, kasneje se oseba zave, da je nekaj narobe, kjub temu pa upa, da se bo stanje popravilo samo, pojavijo se simptomi po telesu, pri razmišljanju, pri čutvih in pri vedenju.

BLAGA, ZMERNA ALI GLOBOKA DEPRESIJA? BLAGA DEPRESIJA: Če dnevno nihanje depresivnega razpoloženja lahko uredimo s spodbudnimi dejavnostmi. ZMERNA DEPRESIJA: Kadar so nihanja razpoloženja prisotna vsak dan. GLOBOKA DEPRESIJA: Če nihanj razpoloženja sploh ne opazimo, zaradi celodnevne prisotnosti negativnih misli.

DEPRESIJA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH Vzroki za depresijo pri mladostnikih so zgodovinske depresije v otroštvu, spol (pri deklicah se pojavlja pogosteje), zgodnja puberteta pri dekletih, izguba ljubljene osebe ... Najpogostejši načini samopoškodovanja pri depresiji so: rezanje, žganje, praskanje in zbadanje kože, puljenje las, udarjanje v trde predmete, pretepanje samega sebe ...

PREMAGOVANJE IN ZDRAVLJENJE Z zdravili: Antidepresivi povečujejo delovanje nekaterih delov možganov, ki pa so med depresijo premalo dejavni. Z dejavnostmi, ki so prijetne in spodbudne S premagovanjem negativnega mišljenja

MOJE UGOTOVITVE Končno sem spoznala, kaj pomenita stres in depresija, nisem vedela, kaj vse vpliva nanje, da se iz dolgotrajnega stresa lahko kaj kmalu prevesi v bolezen-depresijo, nisem vedela, da je depresijo tako težko pozdraviti in se vrniti v običajno ter normalno stanje.

HVALA ZA VAŠO POZORNOST !