Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo Miran Hladnik

Kaj že imamo? na Wikipediji v slovenščini ni nič na Wikiviru je članek Borovo gostüvanje in Nouvi Zákon Števana Küzmiča: Evangyeliom pouleg piſzma Szvétoga Lükácsa, Evangyeliom pouleg piſzma Szvétoga Marka, Evangyeliom pouleg piſzma Szvétoga Mátaja, Predgovor Nouvega Zákona

Frekvenca izrazov Gigafida Najdisi narečna književnost 12 277 narečna literatura 3 dialektalna književnost 1 dialektalna literatura narečna poezija 28 135 narečna proza 4 14 dialektalna poezija 2 8 dialektalna proza

Drugi viri Mundartdichtung (nemška Wp) > Dialektliteratur Poesie dialettali (italijanski Wikisource) narečna literatura (leksikon Literatura) dialektalna književnost?? (Rečnik književnih termina)

Govorjeni : zapisani (knjižni) jeziki Med 7000 jeziki na svetu je le 270 (4 %) takih, ki se tudi pišejo (= knjižnih jezikov) in imajo svojo Wikipedijo. Slovenščina je na 34. mestu, glede na število govorcev bi ji pripadalo 150. mesto. Delež angleščine je s 3 mio članki od skupaj 13 mio člankov 22 % in pada!

Narečja na Wikipediji Hrvaščina, srbščina, bosanščina, (črnogorščina) Umetni jeziki: wolapük Evropska narečja: katalonsko, baskovsko, aromansko, galicijsko, bretonsko, piemontsko, valižansko, okcitansko, aragonsko, zahodnofrizijsko, lombardsko, Plattdüütsch, valonsko, asturijsko, neapeljsko, beneško, sicilsko, alemansko, jidiš, limburščina, korziščina, škotsko, fersko, spodnjesaško, bavarščina, zahodna flamščina, izumrla in spet oživljena manska gelščina, furlanščina, romanš, malteščina, ligurščina, ladinščina, sardinščina, ripuarščina (renščina), šlezijščina, rusinščina, kašubščina, pennsylvanijska nemščina (deitsch), grenlandščina, pikardščina, severna frizijščina, 454 gesel je v stari cerkveni slovanščini, svoje variante imajo moldovščina, gotščina, pfalziščina ... (List of Wikipedias) Arabska narečja

Nazorsko ozadje uporabe dialektov tradicija ruralizma in Heimatliteratur prim. Umberto Bossi, Janez Janša asociacije na provincializem

Standardizacija slovenskih narečij? rezijanščina, beneška slovenščina (Tijmen Pronk) prekmurščina (Akoš Donczec)

Prim. prekmurščina

Definicija Narečna književnost je leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov. Po strožjih kriterijih sodijo vanjo samo dela, nastala po normiranju knjižnega standarda, v širšem smislu pa tudi ustna književnost oz. slovstvena folklora iz časov pred oblikovanjem knjižne norme. Leposlovna dela pokrajinske oz. domačijske literature, ki posežejo po dialektu samo za karakterizacijo posameznih oseb v dialogih ali monologih, ne spadajo v narečno književnost. Narečna književnost ni samostojna in enakovredna nacionalnim književnostim, ampak je njihov del. Poseben status ima književnost v regionalnih jezikih, ki so si pridobili status samostojnih jezikov (provansalska, Plattdeutsch). K nastanku narečne književnosti prispeva odsotnost centralizma nacionalne države, odsotnost skupnega kulturnega središča, upravna razdeljenost oz. regionalistična kulturna tradicija. Angleška, francoska in srbska književnost npr. nimajo narečne književnosti, poznajo pa jo nemška, italijanska, ameriška, hrvaška idr.

Slovenska narečna književnost Dialektizmom se je ponudil prostor v pokrajinski literaturi od 20. let 20. stol. dalje. Največ je narečja na skrajnem zahodu (Beneška Slovenija, Rezija, Istra) in vzhodu (Prekmurje, Porabje, Prlekija, Slovenske gorice); v obeh primerih gre tudi za poskuse standardizacije narečja. Druga zapisana narečja: notranjsko, gorenjsko, iz Gorskega Kotarja, koroško, savinjsko. Prevladuje ljudsko slovstvo, od avtorske ustvarjalnosti pa poezija in kratka proza pred dramatiko in romanom.