BINKOŠTI homilija d. Ferruccio prevod bojanM

Iz evangelija po Janezu. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, ki bo ostal pri vas vekomaj. Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To vam povem, dokler sem še med vami. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.”

Jn 14,26 Sveti Duh vas bo učil vsega.

Binkošti so obletnica začetka Cerkve.

To je praznik Svetega Duha.

Jezus nas ni pustil sirot, dal nam je Tolažnika.

Ko bi poznali samo Boga Očeta in njegovega Sina Jezusa, in v sebi ne bi čutili moči in nežnosti Svetega Duha,

Nekaj neizmerno pomembnega bi manjkalo našemu življenju: ne bi nam uspelo soočiti se s težkimi trenutki.

Oče Douglas Al Bazi, duhovnik iz Iraka pripoveduje:

„Povem vam to zgodbo, ker moj narod umira, ne zaradi pomanjkanja hrane, ampak zaradi pomanjkanja upanja.

Moja cerkev se nahaja sredi kampa za ‚begunce‘ – a jaz jih nočem imenovati s tem imenom.

Imenujem jih sorodnike in prijatelje.

Enkrat jih je v 24 urah prišlo 35.000.

Samo pred cerkvijo jih je pod šotori 564,

Pet otrok se je rodilo tam, med šotori in prikolicami.

Leta 2006 so me islamski teroristi ugrabili za 9 dni.

Tistega dne sem pravkar dokončal nedeljsko mašo.

Sedem v avto, da bi šel na obisk k prijateljem, a naenkrat me obkoli skupina oboroženih mož.

Moram ven iz avta in me zaprejo v prtljažnik.

sicer me bodo takoj ustrelili. Ukažejo mi, naj si zavežem oči, sicer me bodo takoj ustrelili.

Ko prispemo na cilj, sem naenkrat na tleh ves v krvi, ker me je eden od njih dal brco naravnost v obraz.

Devet dni me noč za nočjo odvedejo v drug prostor in me mučijo. Zvezanega me odpeljejo v neko hišo. Devet dni me noč za nočjo odvedejo v drug prostor in me mučijo.

“Če se lepega dne srečamo, kaj boš storil?” Preden me izpustijo na svobodo, me eden od njih vpraša: “Če se lepega dne srečamo, kaj boš storil?”

Odgovorim mu: “Kar zadeva mene, vam odpustim, če bi pa šlo za koga drugega, bi vas pri priči ovadil in dal zapreti.

Jaz bi vam ponudil čaj, da se spomnimo teh dni, ko sem na nek način bil vaš duhovni oče.”

Ko sva z enim od njih bila na samem, me je prosil za nasvet, kako naj ravna s svojo ženo.

Čeprav sem bil vklenjen in zvezanih oči, sem mu svetoval, naj je ne zapusti in naj ji pokaže, da jo ima rad.

A pozneje, ponoči, me je tudi on skupaj z drugimi pazniki še in še zmerjal, češ da sem ‘nevernik’.

Moramo zaustaviti sovraštvo in mu ne dovoliti, da preide iz enega v drugi rod.

Če si ne odpustimo, se bomo še naprej med seboj pobijali. Edini izhod je v odpuščanju!

Če odpustimo, pomeni, da smo svobodni; če ne odpustimo, pomeni, da smo kakor oni.

Nekdo je vprašal Gandhija: „Zakaj se ne maščuješ nad tistimi, ki so te prizadeli?“ Odgovoril mu je: „Kaj mi pomaga, če preganjam psa, ki me je ugriznil, tako da ga tudi sam ugriznem? Pred sabo bi imeli dva psa!"

Preseneča me, ko vidim, kako živijo moji ljudje danes. Oteli so nam vse, a niso nam vzeli veselja!

Nihče od nas se ne jezi na Boga niti ne tarna zoper njega. Kristjani smo ne samo v dobrem, ampak tudi v teh časih preizkušnje.

Mislim, da bodo pokončali našo krščansko skupnost. Pobili nas bodo. A poglejte me v obraz: se vam zdim prestrašen?

Tudi moji ljudje imajo enak izgled: ne bojimo se!

Naša vera je tako pomembna, da ne klonemo za nobeno ceno!“

Klikni na naslednjo vrsto: Myriam iz Qaraqousha