Vplivi na rast populacije

Eksponentna rast Kaj pomeni eksponentna rast in kdaj jo srečamo?

Rast človeške populacije Hitrejše povečevanje populacije se je začelo z nastankom poljedelstva in oblikovanjem prvih civilizacij približno 10.000 let nazaj, vendar je bilo še vedno precej počasno. Takrat naj bi na svetu živelo okoli 5 milijonov ljudi. Okoli leta 0 našega štetja je bilo na Zemlji nekaj sto milijonov ljudi. Takšen trend se je nadaljeval do začetka industrijske revolucije, ko je bilo na svetu že približno 1.000.000.000. (Podvojitev populacije v 1800 letih.) Nato pa je hitrost naraščanja populacije močno narasla (danes vemo, da nas je več kot 7 milijard).

http://www.worldometers.info/world-population/

V razvitih državah se populacija le počasi povečuje, v mnogih se celo zmanjšuje, čemur večinoma botrujejo drugačna miselnost in interesi plodne populacije, zaradi česar se rodnost zmanjšuje. Težava so države v razvoju, kjer je rast populacije zelo hitra, saj doživljajo velik napredek v medicini in količini virov, medtem ko miselnost ostaja bolj ali manj nespremenjena. V nekaterih državah je rodnost manjša od smrtnosti, a se število njihovih prebivalcev še vedno povečuje zaradi migracij.

Bolj specializirane vrste se veliko prej kot mi soočijo s pomanjkanjem virov, saj večinoma niso tako prilagodljive. Zaradi vedno težjega pridobivanja zadostne količine virov, se pri njih rodnost povprečno izenači s smrtnostjo in naraščanje se ustavi.

Pomembno je zavedanje, da v klimaksni združbi povprečna starša pri spolnem razmnoževanju skozi celotno življenje producirata le 2 potomca, ki se razmnožujeta naprej Pomanjkanje virov pa ni edini dejavnik, ki vpliva na populacijsko rast!

Večina vrst na planetu ni podvržena le vplivom nižjih trofičnih ravni, temveč tudi vplivom vrst iste ter vrst višjih ravni. Preprosteje: vpliv višjih ravni je učinek predacije in parazitizma in v ekosistemih, kjer je virov veliko, ta dva pogosto tudi prevladujeta nad ostalimi. Zaključek?

Kaj pa bi bili učinki iste trofične ravni? Kompeticija; ljudem predvsem škodi kompeticija s strani patogenov in zajedavcev na naših farmah in poljih. Sodelovanje: psi in konji ter druge živali, ki se jih ne goji ravno za hrano, čeprav nam danes večinoma ne koristijo več, tudi simbiontski organizmi naših domačih živali in rastlin (oni imajo več virov, mi pa tudi).

No, nekaterim danes ne gre več tako dobro...

Vpliv velikosti populacije je pomemben, ko je ta visoka in ko je nizka! Ko je velikost populacije velika, se bitka za vire močno zaostri, ob tekmovanju organizmi porabimo celo več energije in je zato na koncu potrebujemo še več (teritorialnost, bolezni, strupeni odpadni produkti, ...). Ko je velikost populacije nizka, se rodnost lahko začne še dodatno zmanjševati!