PREVOZNA SREDSTVA CESTNEGA PROMETA

1. UVOD Motorna vozila so vozila, ki jih poganjajo motorji in niso vezana na vožnjo na tirih. Prvi pomemben element, ki je vplival na razvoj motornih vozil, je bilo kolo. Gumijasta kolesa so se pojavila v 19. stoletju.

MOTORNO VOZILO – je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem. NAJVEČJA DOVOLJENA MASA – NMD je masa vozila oz. skupine vozil skupaj z njegovo oziroma njihovo nosilnostjo. MASA VOZILA - MV je masa praznega vozila brez oseb in tovora, s polnim rezervoarjem za gorivo, predpisano opremo in priborom. NOSILNOST je dovoljena masa, do katere se sme vozilo obremeniti po proizvajalčevi deklaraciji. SKUPNA MASA je masa vozila skupaj z maso tovora, ki se na njem prevaža, upoštevajoč tudi maso oseb, ki so na vozilu, kot tudi morebitnega priklopnega vozila skupaj z maso tovora. OSNA OBREMENITEV je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni podlagi obremenjujejo vozišče, kadar vozilo miruje

KATEGORIJE VOZIL Starost 15 let Starost 16let Starost 18 let Starost

KATEGORIJE VOZIL Starost 16 let Starost 18 let Starost 18 let

KATEGORIJE TOVORNIH MOTORNIH VOZIL Starost 18 let 21 let

KATEGORIJE MOTORNIH VOZIL ZA PREVOZ OSEB Starost 21 let 24 let

O AVTOMOBILU Povprečna dolžina osebnega vozila = ?? Maksimalna dolžina vozila = 12m Maksimalna širina vozila = 2,55m ; 2,60m Maksimalna višina vozila = 4,2m Maksimalna dolžina priklopnika= 12m Maks. dolž.vozila z lahkim priklop. = 24m

PREVOZNA SREDSTVA CESTNEGA TRANSPORTA Prevozna sredstva za prevoz tovora po cesti razvrščamo po različnih kriterijih, predvsem po namenu uporabe, tehničnih značilnostih in prevoznih značilnostih. Med najpomembnejše značilnosti sodita nosilnost in prostornina. Zaradi tega konstruktorji načrtujejo takšna tovorna vozila , da omogočajo maksimalen izkoristek nosilnosti in tovornega prostora.

Tovorno vozilo je motorno vozilo z najmanj štirimi kolesi, ki je glede na način izdelave in opremljenosti namenjeno izključno za prevoz blaga in vleko priklopnikov. Priklopno vozilo je vozilo, ki je namenjeno temu, da ga vleče drugo vozilo, bodisi da je konstruiran kot priklopnik ali polpriklopnik. V skupino priklopnih vozil spada tudi lahki priklopnik največje dovoljene mase do 750 kg.

Vlečno vozilo s priklopnikom je motorno vozilo z enim ali več priklopniki, katerim največja dovoljena masa je več kot 750 kg. Sedlasti vlačilec je vlečno motorno vozilo z najmanj štirimi kolesi, ki je namenjeno izključno za vleko polpriklopnikov. Pri tem se del mase polpriklopnika opira na sedlasti vlačilec.

Polpriklopnik je priklopno vozilo, ki je brez prednje preme in je sprednjim delom oprt in spojen z vlečnim vozilom. Sedlasti vlačilec s polpriklopnikom je motorno vozilo, ki je sestavljeno iz sedlastega vlačilca in polpriklopnika.

Največja dovoljena masa je masa vozila skupaj z njegovo nosilnostjo. Dovoljena skupna masa motornih in priklopnih vozil, razen polpriklopnikov, ob upoštevanju dovoljenih osnih obremenitev in deklaracije proizvajalca, je za: - motorna in priklopna vozila z največ dvema osema 18 t

vozila z več kot dvema osema: - motorna vozila 25 t - motorna vozila z dvojno osjo, če je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem 26 t - priklopna vozila 24 t

motorna vozila z dvema dvojnima osema, katerih sredini sta razmaknjeni za najmanj 4 m je 32 t skupina vozil z manj kot štirimi osmi 28 t

skupina vozil s štirimi osmi 36 t dvoosno vlečno vozilo z dvoosnim polpriklopnikom: - če je razmik osi priklopnika od 1,3 m do 1,8 m 36 t - če je razmik osi polpriklopnika 1,8 m ali več 38 t skupina vozil z več kot štirimi osmi 40 t

triosno vlečno vozilo z dvoosnim ali triosnim polpriklopnikom v kombiniranem transportu, če prevaža ISO zabojnik dolg 40 čevljev ali skupino vozil s petimi ali več osmi, ki vozi v kombiniranem transportu pri dovozu (odvozu) od terminala, če je skupina vozil prilagojena prevozu zamenljivih tovorišč.

2. MEHANIKA GIBANJA PREVOZNIH SREDSTEV Desnosučni pravokotni koordinatni sistem 0xyz. Vektor a v koordinatnem sistemu 0xyz. Vrednost skalarne količine je podana z realnim številom. Za vektorsko količino je značilno, da ji lahko določimo smer in velikost.

2.2.LEGA, HITROST IN POSPEŠEK DELCA enakomerno pospešeno gibanje

krožno gibanje

Krožno gibanje, pri katerem je kotna hitrost konstantna, imenujemo enakomerno kroženje. Pri enakomerno pospešenem gibanju velja:

Zgled 1.1. Avtomobil pelje s konstantno hitrostjo v= 108 km/h v ovinek polmera R=200m. Kolikšna je kotna hitrost avtomobila? Zgled 1.2. Kakšno pot naredi avto v 1., 2. in 3. sekundi in kakšne so njegove hitrosti v teh časih, če se giblje s konstantnim pospeškom a=2,5 m/s? Začetna hitrost je 0 m/s in začetna lega 0 m. Zgled 1.3. Iz postaje odpelje ob 6.00 h avtobus, ki se giblje s povprečno hitrostjo v1=36km/h. Pol ure kasneje odpelje iz iste postaje drugi avtobus v isti smeri in se giblje s povprečno hitrostjo v2=15m/s. Po kolikšnem času t1 dohiti drugi avtobus prvega, če se vmes ne ustavlja? Kolikšno pot opravita?

2.3. RAVNOVESNE ENAČBE TELESA - telesa mirujejo ali se gibljejo premočrtno s konstantno hitrostjo - pospeški vseh delcev telesa so enaki nič - osnovni ravnovesni enačbi nedeformabilnega telesa:

2.4. DOLOČITEV TEŽIŠČA VOZILA

Zgled 1.4. Izračunaj razdalji lp in lz , če je medosna razdalja l=3m. Prvo kolo je obremenjeno s silo Gp =7320N in zadnje kolo s silo G z=10680N. Zgled 1.5. Izračunaj s kakšno silo je obremenjeno prvo kolo o Gp in zadnje kolo s silo G z. Če je G=24000 N, razdalji lp =2 m in lz =2,2 m, h=0,75m in sila zaviranja F=5000 N. Zgled 1.6. Izračunaj silo pospeševanja F, če je h=0.5m. Razdalja lp =1,8m in medosna razdalja l=4m. Prvo kolo je obremenjeno s silo Gp =7500N in zadnje kolo s silo G z=9500N.

2.5. UPORI PREVOZNIH SREDSTEV Upori v prometu so sile, ki se upirajo gibanju prevoznih sredstev. upor pri kotaljenju Fk [N], zračni upor Fz [N], upor pri premagovanju strmine Fs [N] upor pri pospeševanju oziroma zaviranju vozila Fi [N]. Vsota vseh uporov: Fu [N] Fu=Fk+Fz+Fs+Fi

Upor pri kotaljenju nastane zaradi delovanja koles in podlage Upor pri kotaljenju nastane zaradi delovanja koles in podlage. Deluje v nasprotni smeri vožnje vozila. kk – koeficient upora pri kotaljenju

Zračni upor vozila deluje v nasprotni smeri vožnje vozila in je odvisen od: - projekcije površine vozila v smeri vožnje A [m2], - koeficienta zračnega upora kz, - gostote zraka r [kg/m3] - hitrosti vozila v in vetra vv [m/s]. Koeficient zračnega upora kz je lahko manjši ali večji od 1 in ga določimo z merjenjem v vetrovniku.

Vozilo na strmini

Upor pri premagovanju strmine je odvisen od naklona a le-te.

Zgled 1. 7. Vozili vozita na enaki poti Zgled 1.7. Vozili vozita na enaki poti. Vozilo A po 75 km dohiti vozilo B . Vozilo A vozi s hitrostjo 20 m/s. S kakšno hitrostjo vozi vozilo B, če je začel vožnjo iz izhodiščnega mesta petnajst minut kasneje. Kadar vozi vozilo navzdol po klancu, potem sila Fs ne deluje kot upor vožnje, temveč pomaga pri vožnji. - vzpon podajamo v %

Upor pri pospeševanju oziroma zaviranju vozila je sestavljen iz: -upora zaradi translacije (sila vztrajnosti), - upora zaradi rotacije (vztrajnik, kolesa…). Upor zaradi translacije in rotacije zapišemo:

J [kgm2] je masni vztrajnostni moment rotirajočih delov J [kgm2] je masni vztrajnostni moment rotirajočih delov. Celoten upor zapišemo:

kir upošteva vpliv upora, zaradi rotacije mas pri spremenljivi hitrosti vozil. Enačba za primer speljevanje vozila po klancu navzgor:

Enačba za primer speljevanje vozila po klancu navzdol:

Delovanje uporov na vozilo

2.6. Sila med kolesom in podlago Maksimalna sila med kolesom in podlago Fpo [N] je odvisna od obremenitve pogonskega kolesa (Gp oziroma Gz) in koeficienta drsnega trenja kd.

Mišljeno je tako, da je zadnje kolo pogonsko. Smer sile Fpo je odvisna od smeri vožnje vozila in ali vozilo pospešuje ali zavira. Iz enačbe je razvidno, da dosežemo večjo vlečno silo s povečanjem obremenitve pogonskih koles in s povečanjem drsnega trenja.

2.6.1. Pospešek oziroma pojemek vozila v odvisnosti od sile med kolesom in podlago Pri speljevanju vozila velja: Fpo≥Fu Pri speljevanju vozila po klancu navzgor: Fu=Fk+Fz+Fs+Fi in dobimo Fpo≥Fk+Fz+Fs+Fi

Fi =m·a Fpo≥Fk+Fz+Fs+m·a

Pri zaviranju vozila mora biti sila zaviranja manjša od Fpo, sicer bi prišlo do drsenja kolesa. Fi deluje v nasprotni smeri, kot ostali upori.

2.6.2. Vpliv stranske sile na drsenje kolesa Če na pogonsko kolo deluje bočna sila Fbo, potem dobimo rezultanto Fr med bočno in vlečno silo Fvl, ki ne sme preseči vrednosti maksimalne sile oprijema med pnevmatiko in cestiščem Fpo.

Delovanje bočne sile na kolo

Če na kolo deluje vlečna sila Fvl1 in bočna sila Fbo, potem leži rezultanta Fr1znotraj kroga polmera Fpo. Sila ∆Fbo drži vozilo na cestišču.Če je ta sila negativna pride do drsenja.

2.7. Obremenitev osi vozila Obremenitev koles je odvisna od lege težišča vozila, nagiba ceste, upora zraka, vztrajnostnih sil, pospeška ali pojemka.

2.7.1. Obremenitev osi koles pri dvoosnem vozilu Obremenitvi na osi dvoosnega vozila Gp in Gz izračunamo s pomočjo momentnih enačb v točkah A* in B*.

Dvoosno vozilo

Momentna enačba za točko B*

Momentna enačba za točko A*.

Skupna teža vozila je:

2.7.2. Vpliv upora zraka na obremenitev osi koles vozila Upor zraka Fz deluje na vozilo na višini h. Obremenitvi izračunamo s pomočjo momentnih enačb v točkah A* in B*.

Delovanje upora zraka

2.7.3. Vpliv upora pospeševanja oziroma zaviranja na obremenitev osi koles vozila Upor pri pospeševanju Fi deluje na vozilo na višini h. Obremenitve na osi izračunamo s pomočjo momentnih enačb v točkah A* in B*.

Delovanje upora pri pospeševanju

Efekt upora Fi pri pospeševanju je enak kot pri uporu zraka.

Pri zaviranju velja:

Pri zaviranju upor Fi obremenjuje prednjo in razbremenjuje zadnjo os.

2.7.4. Vpliv prikolice na obremenitev osi koles vozila Če vozilo vleče prikolico, deluje v nasprotni smeri gibanja sila prikolice Fpr na vozilo na višini hpr.

Sila prikolice

Obremenitvi na osi izračunamo s pomočjo momentnih enačb v točkah A* in B*.

Sila prikolice Fpr razbremenjuje prednjo os in obremenjuje zadnjo. Velikost je odvisna od vpetja prikolice hpr.

2.7.5. Vpliv upora strmine na obremenitev osi koles vozila Obremenitve na osi izračunamo s pomočjo momentnih enačb v točkah A* in B*.

Vozilo na strmini

Iz dobljenih enačb izhaja, da je spodnja os bolj obremenjena kot zgornja. Skupna teža na strmini je:

2.7.6. Vpliv prečnega nagiba strmine na obremenitev zunanjega in notranjega kolesa Komponenta G1, ki deluje vzporedno s strmino navzdol, je G1·sina in povzroča stransko drsenje. Drsenje ne nastopi, dokler velja:

Os na prečni strmini

V praksi nastopi drsenje pri kd=0.6 oziroma a=31°. Obremenitve na kolesi izračunamo s pomočjo momentne enačbe v točkah A* in B*.

Dobljeni vrednosti vstavimo v prejšnji enačbi in dobimo:

Ugotovimo, da je notranje kolo dodatno obremenjeno, zunanje pa razbremenjeno.

2.7.7. Vpliv pogonskega momenta na osi koles vozila Pogonski moment Mpog deluje na pogonskem kolesu. Obremenitvi na osi, zaradi pogonskega momenta, izračunamo s pomočjo momentnih enačb v točkah A* in B*.

Delovanje pogonskega momenta

Pogonski moment razbremenjuje prednjo os in obremenjuje zadnjo. Če vozilo zavira z momentom zaviranja Mzav, le ta deluje v nasprotni smeri od pogonskega momenta.

2.7.8. Vpliv zaviranja na obremenitev osi koles vozila Zaradi delovanja vztrajnostnih sil se spremeni razporeditev obremenitve na prednjih in zadnjih kolesih.Pri a=0 je približno 35% obremenitve na prednjih kolesih Gp. Pri pojemku približno a=3.5 m/s2 se sili na kolesa Izenačita Gp=Gz. Pri povečevanju pojemka se nato obremenitev na prednji osi povečuje.

Da ne pride do drsenja mora veljati za prednjo os:

Kjer sta Gp* in Gz* sili zaviranja, pri katerih ne pride do drsenja. Pojemek pri zaviranju vozila. Ko vozilo začne zavirati ima kinetično energijo:

Ta se med zaviranjem spremeni v zaviralno delo Wzav.

Fzav je sila zaviranja in l pot zaviranja Fzav je sila zaviranja in l pot zaviranja. Pojemek pri zaviranju lahko izračunamo:

Pojemek pri zaviranju bo tem večji, čim večja je zaviralna sila Fzav in čim manjša bo teža vozila G.

Zavorno pot vozila lahko izračunamo:

Najkrajša zavorna pot je enaka:

Čas zaviranja tzav dobimo iz enačbe enakomerno pospešenega gibanja Čas zaviranja tzav dobimo iz enačbe enakomerno pospešenega gibanja. Upoštevamo, da je končna hitrost vozila 0:

Najkrajši čas zaviranja :

2. 8. Vpliv vožnje v ovinku na stabilnost vozila 2. 8. 1 2.8. Vpliv vožnje v ovinku na stabilnost vozila 2.8.1. Centrifugalna sila V ovinku delujejo na kolesa zraven sil pri Premem gibanju še centrifugalne sile in sile, ki jih povzroča moment vrtavke. Centrifugalna sila deluje v težišču vozila in skuša vozilo potegniti iz ovinka

m = masa vozila R = polmer ovinka v = hitrost vozila w= kotna hitrost vozila Centrifugalna sila dodatno obremenjuje zunanja kolesa in razbremenjuje notranja.

2.8.2. Moment vrtavke Zaradi premika osi nam rotacijske vztrajnostne sile povzročijo nastanek moment vrtavke Mv, ki ga zapišemo:

Ip = polarni vztrajnostni moment v = hitrost vozila r = polmer kolesa R = polmer ovinka Moment vrtavke povzroči dodatno obremenitev zunanjih koles in razbremenitev notranjih.

2.8.3. Prevračanje vozila v horizontalnem ovinku Pri vožnji v ovinku lahko pride do prevračanja vozila, če se celotna obremenitev prenese na zunanja kolesa

Delovanje sil v ovinku

Do prevračanja pride, ko rezultanta Fr1 oziroma Fr2 teže vozila G in stranske sile Fbo skozi ali izven dotikališča kolesa z voziščem. Da do prevračanja ne pride mora veljati zveza

oziroma na pogonskem kolesu

2.8.4. Prevračanje vozila v ovinku z naklonom a Pri vožnji v ovinku z naklonskim kotom a, lahko deluje večja bočna sila kot v ovinku brez naklona.

Delovanje sil z naklonom a

Do stranskega drsenja ne pride, če velja:

Iz enačbe je razvidno, da komponenta Fbo·sina povečuje upor proti drsenju, medtem, ko komponenta teže G·sina zmanjšuje stransko silo, kar je vse skupaj ugodno glede stranskega drsenja. S takšnim nagibom morajo biti zgrajene ceste za večje hitrosti vozil.

V primeru, ko je nagib v ovinku nagnjen v drugo smer, pa majhna stranska sila ustvari rezultanto, ki gre izven dotikališča kolesa in podlage, kar privede do prevračanja vozila.

Delovanje sil v ovinku z naklonom a

Do stranskega drsenja ne pride, če velja:

2.8.5. Vozilo na konveksni oziroma konkavni poti Pri vožnji vozila po konveksni poti se pojavi centrifugalna sila Fc, ki razbremenjuje kolesa. Zmanjša se vlečna in zavorna sposobnost vozila, kar je slabo.

Vozilo na konveksni poti

Da vozilo obdrži stik s podlago mora veljati:

V praksi vzamemo, da je 0.8 ·G ≥ Fc. Če je R››h in r ~ R dobimo:

Maksimalna dovoljena hitrost vozila na konveksni cesti je

Pri vožnji vozila po konkavni poti se pojavi centrifugalna sila Fc, ki deluje v isti smeri kot sila teže G.

Vozilo na konkavni poti

Centrifugalna sila sedaj dodatno obremenjuje konstrukcijo vozila in v praksi velja:

Če je R>>h in r ~ R dobimo:

Maksimalna dovoljena hitrost vozila na konveksni cesti je

2.9. Moč potrebna za pogon vozila Moč Ppog, ki je potrebna za premagovanje vseh uporov oziroma moč na obodu pogonskih koles,izračunamo

Pri izračunu dejanske moči motorja Pm moramo upoštevati še moč za premagovanje notranjih uporov Pn, ki se pojavijo v prenosu od sklopke do pogonskih koles

ali

Moč na obodu pogonskih koles lahko zapišemo:

kjer je ηm izkoristek prenosa od sklopke do koles. Če združimo enačbi dobimo:

kar pomeni, da se za premagovanje notranjih uporov porabi približno 10 do 20% moči motorja Pm.

Moč motorja Pm izračunamo po empirični enačbi:

kjer je Vm = delovni volumen motorja pm =srednji efektivni tlak v motorju n = število vrtljajev motorja k= število valjev motorja s= število taktov motorja

2.10. Mehanski model vozila 2.10.1. Mehanski model vozila pri speljevanju Na pogonskem kolesu dobimo moment Mpog, ki ga izračunamo:

hm= izkoristek prenosa od sklopke do koles i0 =prestavno razmerje prenosa od menjalnika do koles ii = je i-ta prestava v menjalniku Prestavno razmerje i0 izračunamo z enačbo:

r = polmer kolesa nm =število obratov motorja v = hitrost vozila

Vozilo ima zadnja kolesa pogonska. Zaradi pogonskega momenta Mpog, teže vozila na pogonskem kolesu Gz in sile podlage Fpo na kolo, se na osi kolesa pojavita reakcijski sili Fhz in Fvz.

Sistem: kolo in vozilo

Sili in moment Mpog po zakonu akcije in reakcije na vozilo delujejo v obratni smeri kot na kolo:

Iz sistema kolesa dobimo še povezavo (r = polmer kolesa):

Če oba sistema združimo dobimo en sistem vozila:

Mehanski model vozila – zadnja kolesa pogonska

Če je vozilo v ravnovesju veljata vektorski enačbi:

ki ju lahko zapišemo po komponentah:

Enačbi za mehanski model na zapišemo:

Mehanski model vozila – prednja kolesa pogonska

Če so prednja kolesa pogonska velja za vozilo v ravnovesje:

2.10.2. Mehanski model vozila pri zaviranju Sistema: kolo in vozilo

Če vozilo zavira deluje na pogonskem kolesu moment zaviranja Mzav. Sili Fhz in Fvz in moment Mzav delijejo po zakonu akcije in reakcije na vozilo v obratni smeri, kot na kolo.

Iz sistema kolesa dobimo še povezavo za maksimalni moment zaviranja:

Če oba sistema združimo dobimo en sistem vozila Mehanski model vozila – zadnja kolesa pogonska

Veljajo enačbe:

Zapišemo enačbe, če so prednja kolesa pogonska:

2.10.3. Obodna sila in hitrost v odvisnosti od prestave vozila Obodno silo na pogonskem kolesu splošno zapišemo:

Obodno silo za prvo in drugo prestavo zapišemo:

Če obe enačbi delimo povezavo:

Hitrost v posamezni prestavi zapišemo:

Če zapišemo hitrost za posamezno prestavo in enačbe delimo dobimo zvezo:

ZGRADBA VOZILA Nosilni okvir oz. samostojna karoserija Vzmetenje Obese Krmilje Kolesa in pnevmatike Zavore Motor Sklopka menjalnik Kardanska gred gonilo z diferencialom

NOSILNI OKVIR VZMETENJE Je trdo ogrodje, na katero so pritrjeni motor, krmilni sistem, vzmetenje, preme, karoserija…. Pri osebnih vozilih in kombiniranih uporabljamo samostojno izvedbo okvirja. Z varjenjem preostalih pločevinastih delov, kot so npr. strehe z okvirjem in srednjih nosilcev in blatnikov, nastane samonosna karoserija. VZMETENJE Jeklene vzmeti (povzročijo elastične deformacije vzmetnega jekla. Karakteristika vzmeti je linearna, vendar jo s primerno konstrukcijsko izvedbo lahko spremenimo v progresivno). Med te spadajo: listnate, vijačne, torzijske. Plinske vzmeti ( se za vzmetenje izkorišča elastičnost zaprtega plina) Vzmeti iz gume (izdelujejo v mnogih izvedbah, vendar same gume pri pravih avtomobilskih vzmeteh ne uporabljamo ampak se uporabljajo za prestrezanje tresljajev z visoko frekvenco in za dušenje ropota)

KRMILJENJE Glavni deli za krmiljenje vozila so volan, gonilo za krmiljenje, jarmov drog, volanov drog in jarmov vzvod Naloge: Usmerjanje sprednjih koles v želeno smer Omogočanje različnih kotov zasuka obeh sprednjih koles pri vožnji v ovinkih Zadostno povečanje vrtilnega momenta sile rok pri usmerjanju prometa

Prenašanje teže vozila Blaženje manjših udarcev s cestišča KOLESA IN PNEVMATIKE Kolo sestavljata platišče in osrednji del, ki je praviloma skledaste oblike, s srednjo odprtino in izvrtinami za vijake. Naloge pnevmatik: Prenašanje teže vozila Blaženje manjših udarcev s cestišča Majhna kotalna upornost (majhno notranje trenje in ogrevanje) Dovolj dolga življenjska doba Prenašanje pogonskih, zavornih in stranskih vodilnih sil Primer: 205/60 R 15 91H 205 = širina pnevmatike v milimetrih 60 = odstotek višine pnevmatike glede na njeno širino (primer: višina je 205 x 0,60 = 123 mm) R = zgradba pnevmatike 15 = premer platišča v colah 91 = indeks nosilnosti pove nosilnost pnevmatike pri ustreznem tlaku in pri maksimalni hitrosti vožnje, dopustni za to pnevmatiko H = simbol hitrosti pove največjo dovoljeno hitrost vožnje s to pnevmatiko

MOTOR (motorje z notranjim izgorevanjem delimo) ZAVORE Uporabljajo se za zaviranje, ustavljanje in preprečevanje premikanja zaustavljenega vozila. Zavore delimo: Glavno zavorno napravo (deluje na vsa štiri kolesa) Pomožno zavoro (stopenjska ročna zavorna naprava) Ročno zavoro MOTOR (motorje z notranjim izgorevanjem delimo) Po načinu ustvarjanja zmesi (bencinski in dizelski) Po načinu delovanja (štiritaktni motorji, dvotaktni motorji) Po hlajenju (motorji s tekočim in motorji z zračnim hlajenjem) Po gibanju bata (motorji s premočrtnim gibanjem bata, motorji z vrtljivim (rotirajočim) batom Po razvrstitvi valjev (vrstni motorji, motorji z nasprotno ležečimi valji)

SKLOPKA Sklopka je ločljivo-povezovalni člen, ki je nameščen med motorjem in menjalnikom. Naloga sklopke: -prenašati vrtilni moment motorja na menjalnik in s tem zagotavljati zanesljiv prenos vrtilnega momenta v njegovem celotnem območju -omogočati mehko speljevanje vozila brez sunkov, tako da se pri speljevanju vozila vrtilne frekvence vztrajnika in pogonske gredi menjalnika izravnavajo z drsenjem sklopke -prekiniti prenos sil momenta motorja na menjalnik med menjavanjem prestav, saj s tem razbremeni dele menjalnika, dokler se ne uskladijo vrtilne frekvence zobnikov -motor in vse dele, ki prenašajo sile zaščiti pred preobremenitvijo, saj z drsenjem preprečuje prenos previsokih vrtilnih momentov, npr. pri blokiranju motorja MENJALNIK Menjalnik je v pogonski povezavi nameščen med sklopko in gonilom in ima nalogo: Spreminjati vrtilno frekvenco Spreminjati in prenašati vrtilni moment Omogočati prosti tek motorja pri stoječem vozilu Spreminjati smer vrtenja pogonskih koles (vzvratna vožnja)

KARDANSKA GRED DIFERENCIAL V menjalniku pretvorjen vrtilni moment je treba prenesti na gonilo in od tam na pogonski kolesi. Glede na razporeditev motorja, menjalnika, gonila diferenciala in obes pogonskih koles uporabimo v pogonskem sklopu kardansko gred, dve polgredi in več zgibov. Kardanska gred: -prenaša vrtilni moment -omogoča spremembo kota (zgib) -izenačuje osne premike (drsni del) -duši vrtilna nihanja (suhi del) DIFERENCIAL Naloge: Izravnavanje razlik med vrtilnimi frekvencami pogonskih koles Enakomerna porazdelitev vrtilnega momenta na pogonska kolesa

Zgled 24 Avtomobil ima petstopenjski menjalnik. Kolikšna moč na pogonskih kolesih je potrebna, da bo vozilo na ravni cesti doseglo hitrost 100km/h v četrti direktni prestavi i4=1? Kolikšno je prestavno razmerje v drugi prestavi, če je moč na kolesih večja za 85% kot v četrti prestavi in upor zraka tokrat zanemarimo? Podatki so teža vozila G=12000N, gostota zraka ρ=1,22 kg/m³, koeficient upora zraka kz=0,4, koeficient upora pri kotaljenju kk=0,02 in prerez vozila A=3m².

Potniški avtomobil lahko razvije pri hitrosti v=90 km/h moč na pogonskih kolesih Ppog= 23 kW. Za premagovanje upora trenja pri kotaljenju potrebuje Pk=4,8 kW. Ostalo moč porabi za premagovanje upora zraka in upora vetra. Gostota zraka je ρ=1,22 kg/m³, presek vozila je A=3m² in koeficient zračnega upora je k z=0,3. Izračunaj upor zraka pri dani hitrosti vozila, hitrost vetra vv in upor vetra pri hitrosti vozila v