STEBLO.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
RAZLIČNI DELI ORGANIZMA OPRAVLJAJO RAZLIČNE NALOGE 3. del
Advertisements

Prometno preventivne aktivnosti za večjo varnost otrok
OKOLICA ŠOLE – DO KODER NAM SEŽE POGLED
PREHRANJEVALNE VERIGE
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
Kako določimo ploščino romba?
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
Področje delovanja družbe VinKom.
Milijonar Rastline in živali
VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE
Pripravila: Alenka Kralj, prof. RP
RAZNOVRSTNOST IN OGROŽENOST PLEVELOV V SLOVENIJI
Klavdija Štrancar.
Spomladansko srečanje članov ŽPS
Sestavila Nina Rijavec Ternovec, prof.
PRAPROTI.
Metode in tehnike reševanja problemov
UTEKOČINJENJE LESA MEHANIZEM UTEKOČINJENJA in tehnologija izdelave
Števila … 5.
Jean-Baptiste de Lamarck
Pozeba.
Seminarska naloga iz fizike
VULKANI Luka Gmajnar 4.b.
EKOLOGIJA.
Oglarjenje.
Severna Evropa Naravne razmere
ČUTILO ZA VID.
PODZEMNI KRAŠKI POJAVI
MEDENICA - PELVIS Medenica je koščeni obroč, ki ščiti organe v medenici in povezuje hrbtenico s spodnjimi okončinami.
Avtor: Mentor: Razred:
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
SRCE IN KRVNI OBTOK.
KOŽA.
Venera ? & ? 2008/2009.
Žile in krvni obtok.
Posebnosti otroka in obdobja v razvoju otroka
Kako nastane zemljevid
ALPE.
Ljudska: GOR ČEZ JEZERO ( GOR ČEZ IZARO)
SEVERNA EVROPA.
STEPA IN PRERIJA STEPA IN PRERIJA.
PERIFERNO ŽIVČEVJE.
Kamilica Biologija.
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA JETER
KAMBRIJ.
BELJAKOVINE.
Case report.
PUŠČAVA.
Merkur in Venera.
? RAK ?.
Vplivi na rast populacije
IMUNOST in Imunski sistem.
KANADA.
VESOLJE.
GOZD EKOLOGIJA.
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
LUNIN IN SONČEV MRK.
VZHODNA FRONTA.
STRUPI in PLESNI.
SOLARIJ Somatologija.
~~ČUTILO ZA SLUH-UHO~~
Uporaba konoplje v gradbeništvu
GALAKSIJE.
Glive (fungi).
PLANET ZEMLJA.
M. Šifrar: Rakete na vodni pogon
Kako določimo ploščino paralelograma?
OBTOČILA.
Indija.
KLONIRANJE.
Zapis predstavitve:

STEBLO

NALOGE STEBLA DRŽIJO RASTLINO PO KONCI, NOSIJO LISTE IN CVETOVE, PO NJEM SE PRETAKAJO VODA IN MINERALNE SNOVI IZ KORENIN V LISTE IN CVETOVE IN SLADKOR IZ LISTOV V KORENINE.

RAZVOJ STEBLA Steblo se razvije iz kalčkovega stebelca - celice v rastnem delu stebelca se neprestano večajo in delijo, stebelce raste.  Stebla dreves rastejo iz leta v leto, vršički stebla pa prezimijo, ker jih ščitijo stebelni popki ali brstiči. Na koncu veje raste temenski popek, vzdolž veje pa stranski popki.

ZGRADBA STEBLA 1. povrhnjica 2 - žile 3 - skorja 4 - stržen

DRUGAČNA STEBLA PODZEMNA : * gomolj

Drugačna stebla NADZEMNA: vitice, živice, trni

ZELNATA STEBLA

OLESENELA STEBLA

OLESENITEV STEBLA V začetku prvega leta so zelnata stebla le tistih rastlin, ki se pozimi ne posušijo, ne odmrejo. Pred prvo zimo OLESENIJO. Pri tem imajo pomembno vlogo ŽILE.

KAMBIJ Vsako drevo je na začetku svojega razvoja zelišče z žilami, ki imajo v sredini kambij, ki se pred olesenitvijo razširi v tkivo med žilami in tako sklene kambijski obroč. Iz celic na zunanji strani kambijskega obroča se razvija vedno debelejša skorja (lubje), na notranji strani pa vedno debelejši les.

DEBLO Olesenelo steblo imenujemo deblo. V zimskem času ne raste. Spomladi se začno celice kambija živahno razmnoževati, nastanejo največje nove celice. Poleti je manj vlage, jeseni pa postane hladneje, zato nastajajo vedno manjše celice, dokler se delovanje kambija pred zimo spet ne ustavi.

BRANIKA - prirast enega leta - obsega pas debla od največjih do najmanjših celic - vidimo kot pas od najsvetlejšega do najtemnejšega lesa - debelina branik označuje vremenske razmere (slabe razmere - manjši prirast, branike so tanjše in letnice goste

LETNICA - označuje zimsko mirovanje drevesa, - vidimo kot temno črto, prehod od najmanjših jesenskih do največjih spomladanskih celic - s štetjem teh črt lahko ugotovimo starost drevesa

UPORABA LESA Za pohištvo, pri gradnji hiše, Za kurjavo, Za papir, Za svinčnike,…